Maestro Valerij Gergijev, ki velja za velikega prijatelja Festivala Ljubljana, bo na poletnem festivalskem podiju v prihodnjih tednih stal kar trikrat. V torek bo v Križankah na simfoničnem koncertu dirigiral Orkestru Mariinskega gledališča, 2. in 3. septembra pa bo ekipa iz Sankt Peterburga izvedla prvi in drugi del Wagnerjeve velike tetralogije Nibelungov prstan. Izvedba polovice slovitega »Ringa« z Orkestrom Mariinskega gledališča, ki jo predstavljata operi Rensko zlato in Valkira, bosta največji poklon Sloveniji in verjetno tudi okolici ob 200-letnici rojstva kontroverznega nemškega skladatelja, sploh ker vemo, da bodo prihodnje leto isti gostje, seveda spet z Gergijevim na čelu, izvedli še druga dva dela tetralogije, Siegfried in Somrak bogov.
Znameniti Prstan bo tako predvsem po zaslugi Gergijeva, ki je to produkcijo postavil v zadnji sezoni v svojem gledališču, na našem ozemlju prvič izveden v celoti. Septembra letos se bo glasbenikom pridružila še dodatna umetniška ekipa iz Sankt Peterburga, in kot pravi direktor in umetniški vodja festivala Darko Brlek, naj bi sceno iz Rusije pripeljalo več kot deset tovornjakov vlačilcev. Iz Mariinskega gledališča naj bi skupaj prišlo kar 300 umetnikov in tehničnega osebja.
Natrpani maestrov urnik
Gergijev se na ljubljanski poletni festival praktično vrača vsako leto od leta 2003, tudi večkrat na sezono, sicer pa je s svojo ekipo Mariinskega gledališča prvič pri nas gostoval že leta 1997 v okviru Meseca evropske kulture. Na jutrišnjem simfoničnem koncertu v Križankah bo na sporedu uvertura iz opere Tannhäuser Richarda Wagnerja, sledil pa bo Koncert za klavir in orkester v a-molu (op. 16) Edvarda Griega, v katerem bo priložnost dobil mladi pianist Dmitrij Majboroda. Ta Moskovčan se je rodil pred natanko 20 leti in že pri 11 letih zmagal na mednarodnem tekmovanju pianistov v Sankt Peterburgu. Leta 2006 je na Dunaju osvojil tretje mesto na evrovizijskem tekmovanju mladih glasbenikov, posebej pa se omenja njegova nepozabna izvedba Rahmaninovih skladb na festivalu v Ravinii. Ruski glasbeniki bodo jutrišnji večer končali z delom iz repertoarja, ki ga najbolje obvladajo – Simfonijo št. 4 Čajkovskega.
Orkester bo s svojim maestrom v Ljubljano priletel naravnost iz nemškega Kiela, kjer bodo nocoj gostje na festivalu Das Schleswig-Holstein Musik; spored bo isti kot v Ljubljani, le da bo nocoj z njimi ruska pianistka in profesorica Elisabeth Leonskaja. Že pojutrišnjem pa bodo z nekoliko spremenjenim programom nastopili še v avstrijskem Beljaku v okviru festivala Koroško poletje, in tudi za ta koncert je Gergijev povabil na oder pianistko, beograjsko umetnico Aniko Vavić.
Do ponovnega obiska Ljubljane v začetku septembra bodo ruski umetniki obiskali še španski festival v Peraladu in mesto San Sebastian, kjer bodo imeli dva koncerta, ravno tako kot v finskem mestu Turku, potem Gergijev sam potuje še na britanski otok; dirigiral bo Kraljevemu škotskemu nacionalnemu orkestru v Edinburghu in nato svojemu drugemu »prioritetnemu« orkestru, Londonskemu simfoničnemu orkestru, katerega glavni dirigent je že nekaj sezon, v Londonu. 29. in 30. avgusta se bo ponovno družil s svojim ruskim orkestrom iz Mariinskega gledališča, obiskali bodo Baltic Sea Festival v švedskem Stockholmu, kjer so tudi sicer redni gostje. Zanimivo pa je, da bo le dan prej, 28. avgusta, na istem festivalu Švedskemu radijskemu zboru dirigirala tudi naša uspešna dirigentka Martina Batič, ki je sicer v Slovenski filharmoniji pomočnica direktorja za zbor in umetniška vodja Slovenskega komornega zbora.
Dan pred ponovnim septembrskim prihodom v Ljubljano bodo Rusi nastopili še v avstrijskem Grafeneggu, po Wagnerjevem paketu pri nas pa Gergijev za tri dni odhaja v Rotterdam, kjer bo s tamkajšnjo filharmonijo tematsko po dnevih izvajal dela Prokofjeva, Stravinskega in Musorgskega. Zadnji koncert na Nizozemskem bo imel 7. septembra, naslednji dan se že odpira sezona v matičnem Mariinskem gledališču v Sankt Peterburgu. V poklon obema letošnjima skladateljema jubilantoma bodo izvedli Verdijevo opero Ottelo ter tretje dejanje Wagnerjevega Parsifala.
Doma jih visoko častijo
Zgodovina orkestra in Mariinskega gledališča je že zelo dolga. V času vladavine Katarine Velike so leta 1783 formirali simfonični orkester in ga takrat poimenovali Ruski cesarski operni orkester, med revolucijo leta 1935 pa je Stalin tako orkester kot gledališče preimenoval v Kirov. Leta 1992 sta nato oba ponovno dobila svoje izvorno ime Mariinski.
Valerij Gergijev je v tem teatru prvič dirigiral leta 1978, leta 1996 pa je postal direktor in umetniški vodja te ustanove in to ostal vse do danes. Karizma, ki jo maestro nosi v sebi, se je kmalu razlezla po gledališču in samem mestu vse do državnega vodstva, ki mu še danes brezkompromisno stoji ob strani. Občutno se je razširil simfonični in baletni program; nedvomno sodi danes orkester med najboljše v mednarodnem merilu, baletni ansambel pa je ob moskovskem Bolšoj teatru verjetno kar najboljši na svetu.
Ambasador glasbe Gergijev je verjetno najbolj zaseden dirigent na svetu: dirigira tudi drugim svetovnim orkestrskim sestavom, najpogosteje Londonskemu simfoničnemu orkestru in Rotterdamskim filharmonikom. Je tudi nekdanji glavni gostujoči dirigent Metropolitanske opere v New Yorku, ta hip pa še vedno umetniški direktor festivala Zvezde Belih noči v Sankt Peterburgu in festivala Moscow Easter.
Gergijev ima to leto sploh razlog za slavje; 2. maja je dopolnil osebni jubilej (60 let), praznuje 25-letnico svojega delovanja v Mariinskem gledališču, 2. maja so odprli tudi novo gledališče Mariinski II, ki je na njegovo pobudo in v izvedbi Toronto's Diamond Schmitt Architects deset let raslo ob starem gledališču; celoten projekt je stal dobrih 522 milijonov evrov. Novo gledališče z 2000 sedeži v osrednji koncertni dvorani skupaj s starim zdaj tvori tako imenovani Mariinski kulturni kompleks. Na inavguracijski slovesnosti je bil častni gost predsednik Rusije Vladimir Putin, velik prijatelj Gergijeva, in po maestrovih besedah »Putin zelo dobro razume, kaj je pomembno za Mariinsko gledališče«; ruski predsednik ga je ob tej priložnosti okitil z državniško medaljo junaka dela. Sicer pa so bili osrednji umetniški gostje tega slovesnega dogodka operni pevec Placido Domingo, operna megazvezda Ana Netrebko, ki je to v veliki meri postala ravno ob pomoči Gergijeva in je svojo kariero začela ravno v tem gledališču, ter prva balerina Mariinskega gledališča Diana Višneva.
