Prešernovi nagradi za življenjsko delo pisatelju Vladimirju Kavčiču in akademiku Pavletu Merkuju

Bogataj je v svojem govoru poudaril, da je Prešernov dan državni praznik, ki je še ohranil nekaj obrednosti, ki ne pomeni zgolj obešanja zastav. Po njegovih besedah bi ga morali praznovati v najširšem pomenu besede kultura, tudi ob spoštovanju medsebojnih razlik.

Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada se je ustavil tudi ob "živahni razpravi", kot jo je poimenoval, ki je spremljala letošnji izbor nagrajencev. To je dokaz, da nagrade niso okostenela stalnica, a hkrati tudi priložnost za razmislek, kako pri podeljevanju nagrad kaj spremeniti. Bogataj se ne strinja z nergači, ki menijo, da je treba nagrade zaradi večkratnih zapletov preprosto ukiniti ali pa "ker nekateri ne prenesejo določenega obraza". Nagrade je treba razvijati in graditi ter se zavedati, da se umetnost spreminja in razširja. Svoje mesto, o katerem bi odločale samostojne komisije, bi morali tako imeti tudi filmsko, oblikovalsko ali prevajalsko področje, je menil Bogataj.

Prejemnik velike Prešernove nagrade za opus, pisatelj Vladimir Kavčič je v zahvalnem govoru prav tako opozoril na tukaj in zdaj. Ko je Slovenija postala del EU in širšega gospodarskega polja, so propadla številna podjetja, brezposelnost je velika. Država rešuje banke, da bodo počele to, kar so doslej, medtem ko mladi odhajajo s trebuhom za kruhom, je dejal Kavčič, ki je za konec situacijo ponazoril s primerom slovenske stranke. Ta ima za dobro plačana mesta evropskih poslancev evidentiranih 42 članov, nima pa kandidata za zdravstvenega in gospodarskega ministra doma. Izjava je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma sprožila velik aplavz.

S svojim kratkim govorom je navdušil tudi drugi prejemnik velike Prešernove nagrade, skladatelj Pavle Merku. Leta 2004 je napisal zadnjo skladbo, od takrat se že deset let ubada le z boleznijo, to je deset let trpljenja, je dejal. Zdaj že mesec dni odgovarja na vprašanja novinarjev, zaradi česar je utrujen, a srečen. "Čutim se spet srečnega, umrl bom bolj vesel," je v šali sklenil Merku.

Nagrade Prešernovega sklada so prejeli akademska slikarka Alenka Sottler, režiser Jernej Lorenci, pesnik Vladimir Kos, igralka Vesna Pernarčič, Slovenski tolkalni projekt in režiser Jože Možina. Odločitev, da njegov dokumentarni film o Pedru Opeki prejme nagrado, je dvignila nekaj prahu, a kot je pred podelitvijo dejal za STA, je naredil dober film in kamero usmeril v pomembno temo. Da je bila odločitev upravnega odbora za Možino nesporna, pa pričajo tudi tri pravna mnenja, je za STA dejal Bogataj.

Zdravljico je na proslavi interpretirala dramska igralka Silva Čušin, slovesno podelitev pa je zaključil kulturni program, ki je vseboval dela letošnjih nagrajencev. Ta dokazujejo, meni režiser prireditve Matej Filipčič, da živeti umetnost pomeni presegati čas ter da je umetnost privilegirana izkušnja časa.

Vladimir Kavčič - ena od velikih figur sodobne slovenske književnosti

Pisatelj Vladimir Kavčič je nocoj v Cankarjevem domu prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Kavčič je ena od velikih figur sodobne slovenske književnosti. Čeprav se je kot avtor najobsežnejšega literarnega opusa tega obdobja loteval tudi mladinske proze, drame in radijskih iger, si je svoj prostor v slovenski literaturi izboril z romanom.

Kavčiča je literarna veda razglasila za klasika slovenske literature, vrh tega pa ga lahko zaradi njegove vztrajne brezkompromisnosti in boja proti dogmatizmom vseh vrst okličemo za največjega mojstra vojne proze na Slovenskem, je v utemeljitvi Prešernove nagrade zapisal Alen Širca.

Pavle Merku - slovenski razumnik in umetnik v najžlahtnejšem pomenu besede

Akademik Pavle Merku je nocoj v Cankarjevem domu prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Merku je slovenski razumnik in umetnik v najžlahtnejšem pomenu besede, Slovenec po prepričanju in ena najvplivnejših osebnosti kulturnega življenja Slovencev v Italiji, piše v utemeljitvi. Na svoji poklicni poti je prepletal jezik in glasbo.

V Trstu živeči Merku je deloval kot skladatelj, jezikoslovec, slovenist, etnomuzikolog, etimolog, publicist, kritik, esejist, raziskovalec, glasbeni urednik in pedagog. Raziskoval je tako na literarnem in jezikoslovnem kot tudi na glasbenem področju in prispeval k poznavanju ljudske zakladnice iz Tržaške, Goriške, Kanalske doline, Benečije in Rezije.

Njegov skladateljski, raziskovalni in publicistični opus pomeni enega od vrhov slovenske ustvarjalnosti po drugi svetovni vojni. Nekatere njegove knjige se že uvrščajo med temeljna dela različnih strok, njegova ustvarjalnost in samozavestni nastop pa med neizbrisna znamenja slovenske kulturne navzočnosti v Trstu.

(Pavle Merku. Foto: Jaka Gasar)