Po otvoritveni glasbeni uprizoritvi Gremo vsi! je Exodos prestopil v Prostor tišine, poleg te naselitve negledališkega okolja z gledališkim oziroma performativnim materialom pa v programu, pod katerim stoji kuratorski podpis Tima Etchellsa, ponudil še nekaj predstav manjšega formata, ki so v svojih konceptualnih zasnovah med drugim tudi karakteristične za letošnjo izdajo festivala.
Med besedo in podobo
Kretnja, ki ni drugega kot grožnja v avtorstvu in izvedbi portugalske dvojice Sofie Dias in Vítorja Roriza se giblje na območju besed, ki jih v stopnjevitem ponavljanju glasovno utelesi, v poigravanju z njihovo zvočnostjo pomensko preobrazi in nato preide v gib. S semantičnim izčrpanjem, ki sledi postopku ponavljanja, tako na eni strani prevprašuje besedo samo v odnosu do njene posamične in v razvoju pomensko preobražene zvočne aktualizacije, na drugi pa podoben premislek prenese k tvorjenju gibalnega materiala. V Meji, prvi izmed dveh predstav, ki jo je na festivalu izvedla skupina Urnamo (sestavljajo jo iz Iraka prebegli, zdaj pa v Švici delujoči umetniki), pa je performativnost bolj kot s plesno v bližini z vizualno umetnostjo, saj je v ospredju izvajanja nastopajoče dvojice ustvarjanje serije neverbalnih podob, ki jih gledalcem predajata v interpretativno branje.
Te začetne programske člene letošnjega Exodosa bi zelo splošno torej lahko označili za predstave dvojic, kar pravzaprav velja tudi za interaktivno The Quiet Volume – oziroma v slovenski različici (katere režijo podpisuje Jure Novak) Prostor tišine – saj jo osebi, ki se je lahko naenkrat udeležita, tudi bistveno sooblikujeta. Predstavo, ki udeležencu ponudi svojevrstno bralno izkušnjo, je festivalski kurator ustvaril leta 2010 z režiserjem Antom Hamptonom, sicer pa spada tudi v sklop projekta (tako imenovanega »prenosnega festivala«) različnih intervencij v javni prostor velikih mest s skupnim naslovom Ciudades paralelas (tega je v okviru pretekle izdaje festivala Mladi levi v videopredavanju predstavil eden od njegovih soavtorjev, Stefan Kaegi). Ker gre za izkušnjo branja v tišini, je temu namenu prilagojena tudi izbira uprizoritvenega prostora. To je seveda knjižnični, čitalniški prostor; tako slovenska izvedba, kot je mogoče zlahka pričakovati, predstavo umesti v veliko čitalnico Narodne in univerzitetne knjižnice.
Svojevrstna bralna izkušnja
V Prostoru tišine ima glavno vlogo potemtakem udeleženec; in če je ta vloga v središčni idejni zasnovi bralna, je z vidika možnosti za izpeljavo celote vsekakor nujno participatorna. Zato so za njeno kolikor mogoče dejavno uresničitev vse od vstopa v knjižnično stavbo pripravljena navodila, od čisto osnovne predpriprave (stvari, ki jih prenašamo s seboj, odložimo v garderobi, pred prestopom čitalniškega pragu pa prejmemo slušno napravo) do podrobnega, prek slušalk posredovanega vodenja skozi natančno začrtano (a v celoti nikakor ne linearno) smer branja. To poteka za mizo s pripravljenim kupčkom knjig in predstavlja intimno izkušnjo, njena posebnost pa je dejstvo, da jo doživljamo ob hkratni udeležbi soprisotne osebe.
Za Prostor tišine tako velja, da branje ni izključno individualno, kakor tudi v čitalniškem prostoru ni prisotna zgolj tišina. To je pravzaprav prvo opažanje, h kateremu nas napelje (iz slušalk šepetajoči) glas, ki se ravna po – kot se izkaže – tako premišljeno zasnovanem itinerarju, da mu sledimo tudi v našem neposrednem doživljanju. Medtem ko so začetne vrstice zapisane v posebej pripravljeni knjižici, ki je ne sestavljajo le besede (njihova prisotnost obenem predstavlja vodnik skozi njihovo vlogo), temveč tudi belina (mesto za udeleženčev dejavni vnos), pripadajo vrstice, ki jih prebiramo kasneje, izbranim literarnim delom (začenši s Saramagovim Esejem o slepoti). Vanje vstopamo fragmentarno, prek v razmislek ponujenih odlomkov, izbora stavkov in samih besed. Potek branja od ednine vse bolj prehaja k dvojini (k temu denimo pripomore vzpostavitev izmenjave v podrobnem prstnem sledenju vrsticam); s tem se tudi veča obseg skupnega branja, torej tistega vidika bralne izkušnje, ki jo v svojo zasnovo predstave za dve osebi ne nazadnje vpiše Prostor tišine.
