Po tradiciji se bo na svetovni dan gledališča, torej 27. marca, v Prešernovem gledališču Kranj tudi letos začel nacionalni festival slovenske dramske pisave, 45. teden slovenske drame (TSD). Ta bo v približno desetih dneh ponudil skupno šestnajst predstav, med njimi osem tekmovalnih in tri v spremljevalnem programu, v mednarodnem sklopu pa za nameček še peterico uprizoritev iz tujine, ki so nastale na osnovi slovenskih dramskih besedil.
Uravnotežena razmerja
Tekmovalni in spremljevalni program festivala je drugo leto po vrsti oblikoval selektor Gregor Butala, ki je izbiral iz nabora 48 predstav (lani 45), ki so v minulem letu nastale na podlagi slovenskih uprizoritvenih predlog. »Količina je skoraj identična kot leto prej, kar daje slutiti, da se je število predstav, ki letno nastanejo po domačih besedilih, vsaj do določene mere ustalilo – in da se tudi siceršnji delež, ki ga zavzemajo v celoti slovenske gledališke produkcije, ne spreminja pretirano,« je ugotavljal Butala. Kar tri četrtine predstav iz omenjenega nabora pa je doživelo premiero na odrih slovenskih gledaliških ustanov, kar je precej drugače kot lani, ko je bilo takšnih predstav le za tretjino, večina pa jih je zaživela v nevladnem sektorju; toda kot opominja selektor, je šlo v številnih primerih za koprodukcije z neinstitucionalnimi producenti, zato slika niti ni drastično drugačna.
»Tokratni nabor je bil tudi nekoliko bolj 'konvencionalen' od lanskega, ko je po 'klasičnih' dramskih besedilih, sploh tistih iz zgodovine slovenske dramatike, nastalo razmeroma malo predstav, izrazito pa so prevladovale krstne izvedbe novih dram oziroma predstave, ki so v gledališko uprizarjanje prevajale izvorno nedramske predloge,« je dodal. Razmerje med različnimi avtorskimi projekti ter uprizoritvami novih ali starejših dramskih besedil je letos bolj uravnoteženo, sicer pa je nabor upoštevanih predstav odražal precej široko paleto tematik in uprizoritvenih pristopov; po selektorjevem mnenju ta raznovrstnost dovolj izrazito odseva tudi v tekmovalnem programu, v katerega je uvrstil največje možno število predstav.
Skromnejši je z le tremi predstavami spremljevalni program. Na vprašanje, zakaj jih v ta sklop ni uvrstil več, je Butala pojasnil: »Spremljevalni program ni nekakšna tolažilna kategorija za tiste, ki so izpadli iz tekmovalnega, pač pa priložnost za predstavitev nekaterih morda nekoliko manj običajnih, vendar zanimivih in relevantnih gledaliških praks.« Po njegovem mnenju trojico izbranih projektov – ABCDE_F Saše Rakef in Jasmine Založnik, Drugič Simone Semenič in Gotska okna, ki jih je po poeziji Daneta Zajca zrežirala Barbara Pia Jenič – druži dejstvo, da na neki način »rekontekstualizirajo« način, na katerega lahko besedilo vstopa v celoto gledališke uprizoritve.
Glede denarja še nejasnosti
Zanimiv bo tudi mednarodni program s petimi predstavami iz štirih držav: s Komedijo o koncu sveta Evalda Flisarja bosta gostovali gledališči Yatrik iz New Delhija in Theater im Keller iz avstrijskega Gradca, z dramo Žrelo Žanine Mirčevske se bo predstavil Dramski teatar Skopje, Vladimirja Matjaža Zupančiča bomo videli v izraelski izvedbi, še eno besedilo Evalda Flisarja, Vzemi me v roke, pa bo odigrala skupina Banyan Tree Productions iz indijskega Bombaja.
»Veseli smo, da bomo lahko na festivalu predstavili vse tri izvedbe Flisarjevega besedila Komedija o koncu sveta, za katero je lani prejel Grumovo nagrado; še eno namreč pripravljamo sami in z njo bomo tudi odprli letošnji Teden slovenske drame,« je dejala Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj. Dodala je, da je v nasprotju s programom, ki je pač že znan, financiranje festivala še nejasno. »Trenutno še ne vemo, koliko denarja si lahko obetamo od ministrstva za kulturo, kar pomeni, da drugi največji gledališki festival v državi pripravljamo z veliko neznankami; upam, da ne bo prevelikih rezov, kajti v tem primeru bi se morali odpovedati kateremu od spremnih programov. Večji posluh od ministrstva ima za festival Mestna občina Kranj, ki zanj namenja dobrih 58.600 evrov, medtem ko je ministrstvo lani prispevalo 53.000 evrov,« je poudarila.
Teden slovenske drame bo obsegal še nekatere spremne vsebine, poleg predvidene delavnice dramskega pisanja bodo tu še okrogle mize in drugi dogodki, seveda pa bo eden izmed vrhuncev festivala tudi tradicionalna podelitev Grumove nagrade za najboljše izvirno slovensko dramsko besedilo leta. kul