»Komentiranje je brezplačno, dejstva pa so sveta,« je že leta 1921 zapisal dolgoletni novinar in urednik britanskega časnika Guardian. Več kot devetdeset let pozneje so ta sveta dejstva postala nova zvrst novinarstva: podatkovno novinarstvo, ki postaja iz dneva v dan pomembnejši del četrte veje oblasti. Aljaž Vindiš, oblikovalec in soavtor Dnevnikovih infografik, razlaga, da je podatkovno novinarstvo kot takšno katero koli novinarsko delo, ki se ukvarja s sistematičnim zbiranjem, obdelavo in interpretacijo podatkovnih zbirk, od klasičnega zbiranja informacij pa se razlikuje zlasti po obsegu in precej bolj znanstveni metodologiji.

Kadrovsko podhranjeno področje

Pomen infografik v današnjih medijih je večplasten, Vindiš pa izpostavlja tri vidike: bralcu omogoča postopen prehod od jedrnatega k podrobnemu (od grafike, ki pritegne pozornost, k besedilu z natančno kontekstualizacijo); novinarju – čeprav mu sprva zbiranje in urejanje podatkov nalaga nekaj več dela – omogoča več zgodb, spreminja dinamiko njegovega dela in koncept »iskanja zgodbe«; z vidika poslovanja medijev pa odpira alternativne možnosti prodaje vsebin in podatkov, s čimer se mediji iz izključne vloge poročevalcev dogodkov preobrazijo še v urejevalce in skrbnike brezčasnih informacij.

Med najzanimivejšimi mediji, ki so med vodilnimi na tem področju, Vindiš izpostavlja New York Times, Guardian, Die Zeit, a opozarja, da je produkcije veliko, kvalitativno razvrščanje pa odvisno od kriterija, ki se uporablja, saj ti dajo različne rezultate. »V Sloveniji je to področje kadrovsko zelo podhranjeno, do nedavna pa ni bilo deležno večje pozornosti v gospodarstvu in državni upravi,« razlaga Vindiš. A je vesel, da se zadnja leta to spreminja, zahvaljujoč projektom, kot je Objektivno, ali pa iniciativam, kot so bila predavanja o informacijskem oblikovanju na GZS ali kasnejše izdaje društva Pekinpah.

V tradicionalnih medijih je po Vindiševem mnenju še vedno preveč poudarka na besedilih, najbolje bi se bilo vedno najprej vprašati, kateri pristop za podajanje informacij je pri določenih podatkih najboljši: besedilo, grafika, strip, video ali ilustracija – vse te možnosti je treba, tako Vindiš, razumeti kot enakovredne in možne prepletanja. »Če je informacija podana v obliki besedila, pa bi bilo v tistem primeru bolje uporabiti katero drugo možnost, so oškodovani tako bralec, novinar kot tudi medijska hiša, ki denar služi z izmenjavo plačila za informacijo med njima,« poudarja.

Številne nagrade in priznanja

Pri produkciji infografik za rubriko Objektivno sodelujejo trije avtorji – Vindiš, Ajda Bevc in Aljaž Vesel. Po dogovoru z urednikom Objektiva Miranom Lesjakom in likovnim urednikom Samom Ačkom avtor določi temo, naredi raziskavo, s katero pridobiva potrebne podatke, jih uredi, analizira, nato pa jih prek »podatkovne skice« – grafikona in prostoročne sheme – predstavi urednikoma. Ko se potrdi natančna vsebina grafike, avtor pripravi grafično upodobitev in spremljajoča besedila, vse skupaj postavi na format časopisa in pošlje urednikoma v potrdilo. Ko ga prejme in je grafika lektorirana, jo avtor odda v tisk, opisuje Vindiš.

Od svojega nastanka julija 2012 je projekt pritegnil pozornost bralcev, oblikovalske, statistične in novinarske javnosti ter dobil več strokovnih priznanj. Društvo oblikovalcev Slovenije je nagrado presežki četrtletja za Objektivno lani podelilo Aljažu Vindišu, rubrika je prejela še premierno nagrado za odličnost v statističnem poročanju Statističnega društva Slovenije, poleg tega pa je na 22. letni konferenci Malofiej aprila letos rubrika prejela »Pulitzerjevo nagrado za infografiko« – s srebrno medaljo v kategoriji portfeljev je bilo nagrajenih sedem infografik. Rubrika je bila uvrščena tudi v edicijo »Raw Data, Infographic Designers' Sketchbooks«, ki bo 9. oktobra v New Yorku izšla pri založbi Thames & Hudson: knjiga predstavlja skice in delovni proces izbranih posameznikov iz sveta infografike, ki ga je za založbo pripravil priznani likovni urednik, publicist in kritik Steven Heller.