Cikel ZVO.ČI.TI so.und.ing DUO je večletni glasbeno-performativni projekt, ki z odkrivanjem, predstavljanjem in mapiranjem novih zvočnih praks, struktur in metod v okviru rezidenčnih programov zavoda Cona povezuje mednarodne in slovenske zvočne umetnike. Tokrat sta moči združila avstrijska skladateljica, performerka in radijska umetnica Elisabeth Schimana ter ustvarjalec, izvajalec in improvizator na področju elektronskega zvokovnega polja Vasja Progar. Vsak od njiju se bo nocoj v galeriji Kapelica predstavil z lastno zvočno kompozicijo, Elisabeth Schimana z Membranami, domači ustvarjalec z delom RFI improvizacija #1, v tandemu pa sta proizvedla skladbo Etherwaves.
Ob nepredvidljivih virih
Pri delu Etherwaves, ki bo nocoj prvič predstavljeno publiki, je dvojec vsebinsko izhajal iz hipotetične substance etra, ki je dala ime raztelešenim glasovom iz etra in radia, pa tudi inštrumentu eterfon, bolj znanem kot teremin. Nastopajoča bosta poskušala uloviti tisto, kar je v etru, zaradi česar Elisabeth Schimana meni, da bo v samem performansu nekaj magičnega. Zvoke sta najprej iskala vsak zase, nato pa izluščila skupno estetiko. Kot presečna množica so nastali subtilni ter minimalistični zvoki, šumi in ritmi, sicer prisotni v raznih napravah, ki nas obkrožajo. »Dejstvo je, da živimo v svetu, ki je prepleten z elektromagnetnimi valovi, iz katerih bom poskušal s pomočjo radia ujeti razne zvoke. Nato jih bom ob elektromagnetkih spreminjal in iskal njihove različne nianse,« pojasnjuje Vasja Progar.
Avstrijska ustvarjalka pa mu bo zvočno odgovarjala s pomočjo teremina, elektronskega inštrumenta, ki deluje na zelo podoben princip kot radio, kontrolira pa se ga brez fizičnega kontakta. »S tem inštrumentom je mogoče ustvariti čudovito telesno estetiko, saj z rokami tako rekoč pričaraš glasbo v zraku. S pomočjo te tehnologije sem v preteklosti naredila veliko instalacij, kjer so se ljudje premikali v prostoru ter z gibanjem svojega telesa ustvarjali zvoke.«
Nastopajoča se bosta morala v improvizacijski maniri zvočno prilagajati drug drugemu. »Vsakič, ko zaigrava Etherwaves, je skladba nekoliko drugačna, saj so najini viri precej nepredvidljivi. Elektromagnetno valovanje je namreč močno odvisno od tega, kaj je trenutno prisotno v prostoru, se pravi, kakšni so radijski signali, kakšne so motnje, konec koncev tudi to, kako so ljudje postavljeni. Tako bo nocojšnji nastop edinstven in ga ne bi znala ponoviti,« razloži moška polovica dueta.
Vez elektronskega in akustičnega
Elisabeth Schimana se na svojih nastopih ne poigrava le z vnaprej posnetim materialom, temveč elektronsko kompozicijo pogosto ustvarja v živo, kar bo prikazala tudi ob skladbi Membrane. Njen zaščitni znak je povezovanje elektronske in akustične glasbe, kajti sodelovala je že s številnimi ansambli in orkestri, denimo godalnim kvintetom, kvintetom oboistov ali simfoničnim orkestrom.
Najpogosteje ustvarja z računalniškimi programi ter na analognem sintetizatorju, a v šali pravi, da odnosa do svojih inštrumentov ne bi opisala kot ljubezenske zgodbe. »Do elektronskih naprav je treba hkrati držati distanco ter kopati globlje v njihovo kompleksnost. Računalniški programi so sicer pomembni pri ustvarjanju efektov, vendar me ob njih bolj zanima naše bazično zaznavanje zvoka.« Opozarja pa še, da brez računalnikov trenutno ne bi imeli nikakršne glasbene industrije, saj je večina melodij dandanes proizvedena po »nenaravni« poti.
Kljub temu da igranje na elektronske naprave omejuje fizično udejstvovanje, se je Elisabeth Schimana v svojih preteklih projektih pogosto vrtela v trikotniku med telesom, prostorom in elektroniko. »Ko smo na koncertih s klasičnimi inštrumenti, ne le poslušamo, temveč tudi opazujemo telesno govorico glasbenikov. Sama pa sem ob elektronskih inštrumentih gibalno omejena, vendar vseeno vedno razmišljam o akciji svojega telesa, o tem, da moram kot perfomer v prostor ponesti določeno mero fizične energije.«
