Repertoar sezone 2013/2014 bo v Mestnem gledališču ljubljanskem obrnil smer iz »podivjanega konteksta neke splošne klime« nazaj k posamezniku in njegovim »osnovnim zgodbam«, najavlja direktorica in umetniška vodja tega gledališča Barbara Hieng Samobor. Prihodnja sezona bo torej govorila o človeku – o iskanju njegovega bistva v intimnosti in ljubezni, stran od političnih kulis, tudi zaradi prepričanja, »da takšna politika ni vredna uprizoritve«.
Od nemške trilogije do Krleže
Med desetimi uprizoritvami, katerih osrednja tema bo ljubezen, ali natančneje, zvestoba in nezvestoba, jih bo sedem na slovenskih odrih uprizorjeno prvič (od tega bodo štiri krstne izvedbe in tri prve slovenske uprizoritve), ena pa bo nastala v koprodukciji z gledališčem Škuc. Sezono bodo začeli s prvo slovensko izvedbo komedije Iz junaškega življenja meščanov nemškega dramatika Carla Sternheima, sicer cikla šestih satiričnih iger, od katerih bodo uprizorjene tri – meščanska veseloigra Spodnjice, komedija Snob in igra v treh dejanjih 1913 –, režiser Aleksandar Popovski pa bo v njih tematsko in vsebinsko povezal letnici 1913 in 2013 ter s tem poskušal problematizirati »ciklus, v katerem se neprestano vrtimo«.
Le nekaj za tem bo srbski režiser Miloš Lolić režiral ekspresionistično enodejanko Adam in Eva enega največjih hrvaških piscev 20. stoletja Miroslava Krleže; to bo sploh prva slovenska uprizoritev katerega od njegovih zgodnjih del.
Lorencijev prvi Shakespeare
Na velikem odru bo nato sledila premiera Shakespearove igre o ljubezni, zlu in ljubosumju Othello, v kateri bo režiser Jernej Lorenci iskal »točko izključitve«, ki povzroči, da »gon v nekomu pripelje do katastrofe«. To bo njegova prva režija Shakespeara. Satirična drama Friedricha Dürrenmatta Fiziki bo premierno uprizorjena januarja. Režiser predstave Boris Kobal se z direktorico gledališča strinja, da ta drama nosi »močno politično tematiko in etični naboj«, zato je prav, da jo mladi pred zrelostnim izpitom ne samo preberejo, temveč tudi vidijo.
Sledila bo komedija Lizistrata, nastala po Aristofanovi motivih, ki sta jo Andrej Rozman - Roza in Coco Mosquito (član skupine Jinx) priredila v sodobni muzikal. Lizistrata je bila v Sloveniji nazadnje uprizorjena leta 1987, tokrat pa jo bo režirala Mateja Koležnik. Zadnja premiera na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega bo drama Samba Lantana avstralskega dramatika Andrewa Bovella v režiji Barbare Hieng Samobor.
Ljubljanski »Cabaret Voltaire«
Na Mali sceni se bodo septembra pod režijsko taktirko Primoža Ekarta vsaj posredno spomnili nesmrtne pop ikone Marilyn Monroe, in sicer s komedijo Sedem let skomin Georga Axelroda. Sledila bo krstna uprizoritev kabareta Cafe dada, ki jo bo režiser Jaša Koceli sestavil po motivih del prvih dadaistov, ki so leta 1916 v Zürichu odprli nočni lokal Cabaret Voltaire.
V naslednji sezoni bo možno muzikal videti in doživeti tudi na malem odru: libreto za Prevare je po motivih igre Gl'ingannati anonimnega renesančnega avtorja napisala filologinja in dramatičarka Jera Ivanc. Avtor glasbe bo Davor Hercog, režiral pa bo Jaka Ivanc. V koprodukciji z gledališčem Škuc bodo predstavili še psihološko dramo Gola makedonske avtorice Viktorije Rangelove, v kateri bo v glavni vlogi kot gostja nastopila Nataša Barbara Gračner, režiral pa bo Alen Jelen.
V prihodnji sezoni bodo nadaljevali tudi s ciklusom bralnih uprizoritev Velike igre sveta, ki so namenjene slepim in slabovidnim. Jeseni bodo pripravili Strindbergovo Gospodično Julijo, Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Wildovo Salomo, spomladi prihodnje leto pa načrtujejo še Ibsenovo Noro, Jurčičevo Veroniko Deseniško, Ionescovo Plešasto pevko in Čakajoč na Godota Samuela Becketta. Pripravljajo tudi novo učno predstavo Časovni stroj 2, kjer bodo učencem in dijakom pripovedovali o zgodovini gledališča.
