Mednarodna zveza fonografske industrije (IFPI) je pred časom objavila podatke, ki kažejo, da se padec prodaje glasbe po svetu počasi ustavlja. Natančneje: po njihovih statistikah naj bi bil lanskoletni padec prodaje glasbene industrije le triodstoten v primerjavi s prejšnjim letom. Prvič pa naj bi se tudi zgodilo, da je v ZDA prodaja digitalne glasbe prehitela prodajo glasbe na fizičnih nosilcih zvoka. Na Sazasovi internetni strani omenjajo, da naj bi nakup glasbe prek spleta leta 2011 predstavljal nekaj več kot 50 odstotkov vse prodane glasbe.
Navdušenje ob tej novici je upravičeno nekoliko zadržano, saj naj bi glasbeni industriji lani izdatno pomagal fenomen Adele, ki je bila s svojim albumom 21 (izšel je leto prej) in 18 milijoni prodanih kopij med najbolj prodajanimi izvajalci tako prek spleta kot na zgoščenkah. »Toda vsako leto ne moreš računati na zvezdnika s takšnim uspehom,« meni novinar angleške revije Telegraph Neil McCormick.
Prek spleta pride do vseh
Smernicam spletne prodaje in širjenja glasbe prek sodobnih platform sledijo tudi slovenske glasbene založbe; bolj odzivne so tiste manjše. Pri Kapa Records so za zdaj izdali dva virtualna cedeja, ki sta dostopna le s prelaganjem glasbe s spleta na domače predvajalnike. »To sta skupina BeatMyth in dvojni single, ki ga je izdal producent Raane,« pojasni Andraž Kajzer iz omenjene založbe. »Za prodajo prek spleta smo se odločili, ker je to odličen kanal za promocijo glasbe. V Sloveniji je malo glasbenih trgovin in na tak način najlažje prideš v neposreden stik s poslušalci. Pri omenjenih izidih smo pripravili spletno izdajo, ker z izvajalci nismo videli potrebe po fizičnem izidu.« Tudi v prihodnje nameravajo določene albume ustvarjalcev izdati samo v digitalni obliki, čeprav je po njihovih besedah dobiček minimalen. »Največjo vrednost tega vidimo v širjenju glasbe.«
Tudi na Založbi Radia Študent (Zarš) pri obeh svojih digitalnih izdajah, prvencu First step lanskoletnih zmagovalcev Klubskega maratona Trus! in albumu On The Rocking Side Of The Alps izvajalca Poll a Rock, težko govorijo o kakšnih dobičkih. »Prvi pogoj za kakršno koli finančno donosnost je globalna odmevnost. V slovenskih razmerah pa digitalni trg pravzaprav ne obstaja,« pove Tomaž Zaniuk, ki pri tem opozori še na osnovno načelo delovanja založbe in samega Radia Študent, ki pod okrilje jemlje nekomercialne glasbene ustvarjalce – kar je še ena pomembna točka, ko govorimo o prodaji.
V ospredju predvsem izvirni
Ob poplavi glasbenih forumov in strani, kjer lahko posameznik ali skupina objavlja svoje skladbe ali videe, da bi tako naključnega poslušalca prepričala o svojem talentu in izvirnosti, je vprašanje o kvaliteti na mestu. »Če govorimo o spletu, se tam prodaja skoraj vse. Torej dobro in slabo. Splet je le precej večja tržnica in tudi na tržnici se prodaja boljši in slabši krompir,« o tem razmišlja Kajzer. Sam meni, da se kljub prenakopičenemu in pogosto nepreglednemu dogajanju na glasbenem področju vseeno da izluščiti izvirnost, ki je le dobro skrita. Tudi Zaniuk ne verjame, da je kakovost spregledana. »Masovna produkcija je posledica demokratizacije dostopa do produkcijskih orodij za ustvarjanje, beleženje in predstavljanje glasbe. Prav zaradi tega pa se lahko zgodi, da se v ospredje prebijejo predvsem izvirni izvajalci.«
Samopromocija je na spletu dostopnejša kot kadar koli. Kakšno vlogo imajo pravzaprav pri prodaji digitalne glasbe založbe? »Enako kot pri prodaji in izdaji klasičnega nosilca zvoka,« pove Zaniuk. »Založba je danes v prvi vrsti predvsem urednik, neke vrste filter v poplavi vsebin, ki z izbiranjem in načrtovanjem izdaj daje kredibilnost tistim, za katere se odloči. Vse drugo je promocija. Za razliko od posameznih ustvarjalcev in skupin imajo založbe razvite lastne komunikacijske kanale, s katerimi lažje poskrbimo, da je posamezna izdaja odmevna.« Miran Rusjan z neodvisne založbe Moonlee Records pri tem poudarja še eno plat: »Res pa je, da se na platformi, kot je na primer bandcamp, poslušalci prej identificirajo neposredno s skupino, in jo tudi finančno podprejo, kot pa z založbo.« Bandcamp je le ena od mnogih spletnih strani, kjer lahko skupine svojim poslušalcem ponudijo brezplačen prenos svoje glasbe. »Zanimivo je dejstvo, da so ljudje v relativno velikem obsegu pripravljeni plačati za digitalni prenos kljub temu, da je glasba zastonj. V preteklosti smo imeli postavljeno minimalno ceno, vendar so se kasneje, ko smo ponudili še brezplačni prenos po principu 'name-your-price', dohodki še povečali.«
Fani še vedno želijo cedeje
Pri naši največji glasbeni založbi ZKP RTV Slovenija, ki producira, izdaja in distributira avdio programe že štirideset let, imajo v digitalni distribuciji 258 projektov vseh glasbenih zvrsti, kar pomeni nekaj tisoč posameznih posnetkov oziroma skladb. »Med temi projekti je kar nekaj starejših, ki so bili na fizičnih nosilcih zvoka razprodani, pa se nismo odločili za ponatis fizičnih nosilcev, ampak za dostopnost na spletu,« pove odgovorna urednica Mojca Menart. Med vsemi digitaliziranimi projekti pa ni nobenega, ki bi bil dosegljiv izključno prek prenosa s spleta, saj po njihovih izkušnjah kultura digitalnega nakupa pri ljudeh še ni izrazito opazna. »Prednost digitalne prodaje glasbe je gotovo v hitrejši distribuciji posameznih pesmi tudi na oddaljene konce sveta, spet so zanimivi singli kot v času malih plošč. Res se na eni strani zmanjšajo stroški materiala za tisk in fizične distribucije, se pa ti selijo v marketing, promocijo, informatiko in tako naprej. Ključni stroški pa ostajajo v obeh primerih stroški pravic, uredniškega dela in oblikovanja. Tako za zdaj iz naslova digitalne distribucije še ni zaslužkov, ampak vse skupaj jemljemo kot zagonski vložek,« dodaja Menartova.
Čeprav je prihodnost glasbe v njeni preprosti dostopnosti na vseh napravah zabavne elektronike, se v zadnjem času povečuje izdajanje in prodaja vinilnih plošč. »Na zahodu so vinilne plošče nekakšno pravilo, cedeji pa že redkost,« pove Rusjan. Te imajo zaradi boljše kakovosti zvoka, privlačne oblike in nekakšnega obreda ob poslušanju statusni simbol. To nekako povečuje upanje tudi za zgoščenke. »Poslušalci si še vedno želijo fizične izdelke. Predvsem pa je cede dobro promocijsko orodje, vizitka, če hočete. In cede se bo do neke mere obdržal, dokler ne bo celotna industrija spremenila formata,« pravi Kajzer. Zgoščenka je vendarle tudi dokument, na katerega se trajno zabeleži ustvarjalno obdobje posameznika ali skupine, meni. »Nakup cedeja je dandanes predvsem dejanje podpore.«
