KUD Franceta Prešerna bo od danes do sobote gostil mednarodni festival improvizacijskega gledališča Goli oder, ki bo ponudil nezrežirane predstave domače in tuje produkcije ter najbogatejši izobraževalni program doslej. »V nasprotju z nekaterimi vodilnimi politiki menim, da se je v 'kriznih' časih najpomembneje posvetiti izobraževanju. To velja tudi za naše področje, kjer bi brez novih generacij s poglobljenimi znanji, bogatimi izkušnjami in mednarodnimi povezavami zagotovo nazadovali,« je odločna umetniška vodja festivala Maja Dekleva Lapajne.
Spraševanje o odgovorih
Medtem ko je bil ob svojih začetkih pred več kot desetletjem Goli oder namenjen predvsem temu, da bi slovenskemu občinstvu prikazal tuje aktualno dogajanje in odprl prostor za sodelovanja, je sčasoma prerasel v zavetje improvizatorjev, saj so ga hitro vzeli za svojega. Kot že omenjeno, pa letos veliko stavi predvsem na izobraževanje.
Delavnice, ki so tokrat prvič namenjene tudi tujim udeležencem, bodo potekale pod vodstvom priznanih pedagogov Antonia Vulpia, Jima Libbyja, Jacoba Banigana in Gregorja Modra, pri čemer bo slednji dajal »inštrukcije« na temo Telo spregovori prvo! »Na improvizacijskem odru veliko nastopajočih pozabi na svoje igralske veščine ter se ukvarja samo z besednimi igrami in verbalnim pripovedovanjem zgodbe. Potemtakem bi lahko igrali tudi na radiu, saj telesa skorajda ne premikajo. Delavnica, ki jo pripravljam, je namenjena raziskovanju bogatega področja telesne komike in podajanju informacij ne z besedo, ampak z gibom, z mimiko in s tišinami oziroma pavzami,« namen svoje delavnice pojasni Moder.
Avstrijski improvizator Jim Libby, mentor delavnice Laboratorij manjših formatov, pa bo udeležence postavil pred številne izzive: »Veliko bomo spraševali, nato odgovarjali na ta vprašanja, zatem pa se spet spraševali o dobljenih odgovorih.«
Nenehno lačni novih idej
Zanimanje za delavnice vseskozi raste, saj si po Modrovih besedah igralci vselej želijo nadgraditi veščine in poskusiti nekaj čisto novega. Podobnega mnenja je soorganizator dogodka Juš Milčinski: »Improvizatorji si vseskozi postavljajo nove izzive in ne želijo ostati ujeti v enem formatu, zato denimo vse bolj stremijo k celovečernim predstavam, se privajajo na delo v večjih ansamblih ali trenirajo na izdelavi zgodb.« Jim Libby slovenske improvizatorje opisuje kot nenehno lačne, saj so stalno na lovu z novimi idejami in tehnikami.
Delavnice prejšnjih let so obrodile večjo drznost pri improvizatorjih, oblikovale nove skupine, dvignile kakovostno raven predstav ter nekaterim omogočile tudi prodor izven naših meja. »Malokdo v tujini ve, kje je Slovenija, ampak mnogi na tej sceni vedo, da je to dobra improvizacijska baza,« z gotovostjo trdi Milčinski. Opozarja pa, da nam v Sloveniji manjka profesionalizacije impro gledališča, saj večina nastopajočih na oder stopi bolj za hobi.
Koraki v ritmu recesije
Tokratna festivalska edicija vsebinsko sovpada s trenutno družbeno politično situacijo, zato se je njen program v primerjavi z lanskim nekoliko skrčil. Kljub temu bo Goli oder zasedla šarmantna italijanska zasedba Teatro a Molla, norčavi ameriško-kanadski duet Rocket Sugar Factory, prodorno avstrijsko gledališče Theater im Bahnhof ter vrsta prepoznavnih domačih improvizatorjev, ki sicer ustvarjajo v Impro ligi ali Kolektivu Narobov. Slednji sodi v sam vrh svetovne improvizacijske smetane.
Vsekakor pa so si sogovorniki edini, da je publika vse bolj zahtevna, kritična in razgledana, kar impro ustvarjalcem daje nov zagon. Medtem ko je nekdaj ljudi zabaval že sam koncept improvizacije ali so bučno reagirali, če je igralec le spregovoril v tujem jeziku, današnje občinstvo hitro loči dobro predstavo od povprečne. »Zvesta publika ne pričakuje le dobre improvizacije, ampak tudi dobro komedijo,« iz lastnih izkušenj ve Juš Milčinski. Maja Dekleva Lapajne pa dodaja: »Najboljši impro večeri nastanejo, ko performerji in občinstvo vstopajo v odprte odnose z globokim posluhom drug za drugega.«
Celota, bogatejša od seštevka posameznosti
In kje sploh iskati privlačnost ter smisel sodobnega impro gledališča? Gregor Moder ju najde v dejstvu, da se zadeve na impro odru dogajajo tukaj in zdaj. »Kadar koli se lahko zgodi nekaj povsem nepredvidenega, nikoli ni mogoče vedeti, kako se bodo stvari obrnile.« Meni pa, da so se tisti, ki želijo z improvizacijo zajeti kompleksno zgodbo, znašli v napačnem žanru. »Improvizacija je eden najbolj preprostih uspehov za recept predvsem, ko želiš občinstvo zabavati, saj v principu tu ne potrebuješ niti scene niti kostumov. Vendar možnosti za improvizacijo še zdaleč niso izčrpane s hitro zabavo.«
Prva dama festivala pa glavni adut vnaprej nepripravljenega gledališča vidi v njegovi aktualnosti. »Zvečer postavimo na oder, kar se je zgodilo čez dan. Čudovito pa je tudi, da se napaja iz trenutka, da je nadvse dovzetno za zgodovinsko situacijo, v kateri smo.« Poleg tega se ji zdi pomembno, da gre pri improvizaciji za kolektivno ustvarjanje: »Vsi sodelujoči so avtorji, velike zamisli se razvijajo z majhnimi prispevki vseh, a celota je veliko bogatejša od seštevka posameznih elementov.«