Javna agencija za knjigo (JAK) je tik pred selitvijo s Tržaške na novo lokacijo v bivšo stavbo vratarnice na muzejski ploščadi na Metelkovi, ki ji življenje krojijo predvsem trije nacionalni muzeji. »Osrednji cilj selitve je povezati kulturne ustanove in ustvarjalce, informiranje in oživljanje javnega prostora,« sporočajo z ministrstva. Preverili smo, koliko bo to stalo in kaj selitev za agencijo v resnici pomeni.
Stavba išče svoj namen
Obnova bivše vratarnice se je zaključila poleti 2012, ministrstvo pa je za ta namen porabilo 423.880 evrov. Selitev JAK je sklepna faza iskanja namembnosti stavbe, ki je po obnovi sprva samevala. Lani je bila predana v upravljanje Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti (JSKD), ki ima danes tam Kult3000, kjer potekajo različni kulturni dogodki, a prostor si v prvem letu večje prepoznavnosti s svojim programom ni ustvaril. V stavbi deluje tudi informacijska točka programa Kreativna Evropa.
Razlogi za selitev JAK niso zgolj v neposrednem zmanjšanju obratovalnih stroškov, poudarjajo na ministrstvu, pač pa tudi v »možnostih aktivnejšega delovanja JAK in povezovanju vsebin«. Aktivnejše delovanje JAK si na ministrstvu predstavljajo v obliki prosto dostopne knjižnice subvencioniranih naslovov in v obliki izvajanja dogodkov (debat, okroglih miz, posvetov, literarnih večerov). A JAK prostore, ki ji omogočajo izvajanje dogodkov, že »ima«. Brezplačno jih namreč nudita Društvo slovenskih pisateljev in v zadnjih letih še pogosteje Trubarjeva hiša literature, ki se je med obiskovalci uveljavila kot osrednje prizorišče literarnega in drugega kulturnega dogajanja. Prav tako JAK v resnici ne sodi med organizatorje literarnih dogodkov (njegova vloga je zagotavljanje sredstev založnikom in organizacijam, ki imajo za to vsebine in usposobljene kadre), zgolj občasno se odloči svoje izstopajoče projekte predstaviti na tiskovni konferenci.
Še bolj nenavadna je zamisel, da bi v novih prostorih JAK delovala prosto dostopna knjižnica subvencioniranih naslovov. Prostora za knjižnico v mansardi, kamor se agencija seli, namreč ne bo, kar pomeni, da bo bržkone našla svoje mesto v dislocirani enoti, kjer pa bo manj dostopna tako uslužbencem kot članom strokovnih komisij, ki želijo gradivo pregledati med sejami. Podobno se dislocirana enota obeta arhivskim omaram za zakonsko obvezno hranjenje gradiv. Predvsem pa JAK med svojimi zakonsko opredeljenimi nalogami nima knjižnične dejavnosti. JAK je do izvoda vsake subvencionirane knjige upravičen na podlagi pogodbe z založnikom, zaradi česar bi poškodovanje ali izguba knjige pomenila, da mora JAK nov izvod pridobiti na lastne stroške.
Stroški vse prej kot racionalni
Stroški za tako pičel in vprašljiv izkupiček še zdaleč niso majhni. Za selitev je letos predvidenih 30.000 evrov. Največji strošek, skoraj polovico navedenega zneska, predstavljajo stroški izdelave, dobave in montaže pisarniškega pohištva, ki mora biti narejeno po meri, saj gre za mansardne prostore. 2500 evrov je stal načrt arhitektov, preostala sredstva pa bodo namenjena za montažo in dobavo serverja, vrat za server, senčila in fizično selitev.
Kakšen bo torej prihranek? Stroški, ki jih plačuje JSKD kot upravljavec in uporabnik vratarnice, znašajo manj kot 1000 evrov na mesec. Četudi sklad uporablja le spodnjo etažo, na ministrstvu menijo, da se stroški z vselitvijo JAK ne bodo bistveno zvišali. JAK naj bi vsak mesec bremenila približno polovica zgoraj navedenega zneska. Stroški JAK na trenutni lokaciji so pod 1500 evri v zimskih mesecih in 1300 evri v poletnih mesecih. Če torej odštejemo predvidene stroške selitve ob predpostavki, da bodo stroški res znašali le 500 evrov na mesec (kar se v mansardnih prostorih ne zdi verjetno), bi se torej selitev JAK finančno izravnala šele po treh letih.
Pomanjkanje pisarn in logistične težave
A selitev instituciji, ki skrbi za sistematično podporo knjigi v javnem interesu, prinaša tudi težave. Zgoraj navedeni aktualni stroški JAK so posledica dejstva, da JAK deluje na skoraj dvakrat večji kvadraturi od te, ki jo čaka v vratarnici. Pisarn naj bi bilo na Tržaški dovolj, prav tako prostorov za sestanke ter hrambo arhivskih gradiv. Po preselitvi bo JAK deloval v štirih pisarnah, kar seveda pomeni delitev prostorov za vse razen za direktorja. V okviru JAK ne deluje le pet zaposlenih, pač pa tudi sodelavci s podjemnimi pogodbami, študentje, ki prihajajo na prakso, in Tradukijeva pisarna. V bodočnosti se JAK obetata še dva nova sodelavca, saj je sredstva zanju zagotovila iz evropskega socialnega sklada.
Največji problem na novi lokaciji pa je najbrž manjkajoča sejna soba, ki jo JAK potrebuje za približno 40 sej na leto. Te bodo potekale bodisi na ministrstvu (kar bi bilo glede na formalnopravno ločenost obeh institucij nenavadno) bodisi v ustreznih prostorih katerega od bližnjih muzejev. Seje strokovnih komisij na zunanjih lokacijah bodo prinesle logistične težave, saj je zanje potrebnega veliko gradiva, ki ga hranijo v pisarnah in knjižnici. Vsaka seja bo tako pomenila manjšo selitev, za nepredvideno gradivo, s katerim želi razpolagati komisija, pa še posebnega uslužbenca, zadolženega za sprotno prinašanje gradiv.
Selitev JAK je v tej fazi nepovratna, saj je na ministrovo mizo medtem že prišel nov problem, ki ga bodo rešili prav izpraznjeni prostori na Tržaški. Tam bo po novem domovala uprava Tehniškega muzeja Slovenije, ki mora svoje prostore na Parmovi izprazniti zaradi odločbe gradbene inšpekcije.
