Pod okriljem KUD Logos je te dni v treh zbirkah izšlo devet novih knjižnih naslovov, ki jih je skupaj s prevajalci in avtorji predstavil urednik Gorazd Kocijančič. Prvo besedilo iz redne zbirke, Al Ghazalijev Rešitelj iz zablode, velja za klasično delo islamske duhovnosti. V njem se prepleta osebna izpoved avtorja z njegovo željo po duhovnem spoznanju; Al Ghazali se je soočal z epistemološko in eksistencialno krizo, ki je bistveno vplivala na oblikovanje njegovega mišljenja. Po besedah Raida Al Daghistanija, ki je besedilo prevedel v slovenščino, to prinaša tudi nove ideje k islamski doktrini in riše meje med različnimi disciplinami duhovnosti.
»Kot urednik sem zelo počaščen, da so se kartuzijani obrnili na našo založbo,« je ob predstavitvi druge knjige iz redne zbirke, Na notranji poti k Bogu, dejal Kocijančič. Antologija kartuzijanskih piscev, ki »bralca vodi od začetnega izkustva Boga do vrhov mistične izkušnje«, zajema dela 21 avtorjev. Spise v že skoraj razprodani knjigi je iz latinščine, italijanščine, španščine in francoščine prevedel pater Stanislav Capuder iz pleterske kartuzije. Odnos vzhodnega krščanstva in grške kulture pa je raziskoval Werner Jaeger, ki velja za enega osrednjih humanistov klasične filozofije v 20. stoletju. Z delom Zgodnje krščanstvo in grška paideia, v katerem se odraža njegovo življenjsko iskanje novega krščanskega humanizma, je Jaeger želel skleniti svojo izkušnjo grštva. Prevajalec Boris Šinigoj upa, da bo prvi prevod Jaegra v slovenščino koga »spodbudil k nadaljnjemu preučevanju tega avtorja«. Branko Klun, profesor filozofije na teološki fakulteti, se v delu Onkraj biti ukvarja z vplivom biblične ideje na postmoderne mislece. Trdi, da moramo ponovno razmisliti, kaj pomeni postmoderno, in premisliti vlogo grške metafizike.
»Zbirka Logofanije je poskus založbe dati prostor pesniški in literarni kreativnosti,« je Kocijančič začel s predstavitvijo pesniških zbirk Miljane Cunta in Neže Zajc. Cuntova je pri nastajanju zbirke Pesmi dneva sodelovala z Dušanom Šarotarjem, ki je zbirko opremil z umetniškimi fotografijami: »Sprva sem bila do tega zadržana, saj nisem želela, da bi podobe preveč pojasnjevale.« Vendar je ugotovila, da fotografije nadaljujejo zgodbo protagonistov pesmi: otroka, ki je fasciniran nad staranjem, in starke, ki v Drugem išče tolažbo in smisel. Ime gore pa je skoraj štiristo strani dolg prvenec Zajčeve, ki po avtoričinih besedah predstavlja le desetino njenega opusa. »Če morejo moje pesmi potešiti vsaj še enega na tem svetu, potem je vredno pisati,« o svojem ustvarjanju pravi pesnica.
V zbirki Poezije sta izšli pesniški zbirki Thomasa Traherna, angleškega pesnika iz 17. stoletja, ki so ga odkrili po naključju, in Gregorja iz Nazianza, ki je deloval v 4. stoletju. Traherne je s svojo poezijo napovedal romantiko, v Gregorjevih delih pa se prepletata teološka globina in literarni čar. Ob koncu je Kocijančič omenil še tretjo zbirko razprav Katarine Šalamun Biedrzycki Med Slovenijo in Poljsko. Sestra pred nedavnim preminulega pesnika Tomaža Šalamuna, ki deluje kot kulturna ambasadorka med državama, bo delo aprila podrobneje predstavila v ljubljanskem Konzorciju.
