Javna agencija za knjigo (JAK) je tudi letos izpeljala razpis Rastem s knjigo, v okviru katerega izbirajo knjigi, ki ju bodo prejeli vsi slovenski sedmošolci in dijaki prvih letnikov srednjih šol. Založnik, izbran na razpisu, za izdajo knjige v okvirni nakladi 23.000 izvodov prejme 40.000 evrov, s čimer pokrije stroške tiska, avtorskih pravic, splošnih stroškov založbe in stroške organizacije ali promocije projekta.
Podroben pogled v način izbiranja knjig kaže, da je veliko prostora za ribarjenje v kalnem. Strokovna komisija za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture pri JAK (sestavljajo jo Simona Kopinšek, Darja Lavrenčič Vrabec, Martina Peštaj, Barbara Rogelj in Dušan Šarotar) mora vsaki prijavljeni knjigi podeliti točke v kategorijah, kot so: literarna kakovost in izvirnost, kritike, nagrade in druge reference, jezikovna odličnost, primernost za sedmošolce/dijake, kakovost uredniškega dela, kakovost tehnične izvedbe. Pri tem je zanimivo, da komisija dodeljuje točke, ne da bi morala utemeljiti, na osnovi česa se odloči nekemu prijavitelju bodisi podeliti vse možne točke bodisi jih nekaj odbiti, saj tega postopek ocenjevanja vlog, kakor je opredeljen v razpisu, ne določa.
Točkovati ali tudi utemeljevati?
Poglejmo h konkretnim primerom. Roman Simonove priče avtorja Rudija Podržaja, ki ga je prijavila založba Modrijan, je komisija ocenila z eno točko od osmih v kategoriji »primernost razvojni stopnji dijakov prvega letnika«, bila je torej ocenjena kot povsem neprimerna za petnajstletnike. Komisija v obrazložitvi piše, da je knjiga »primerna za starejše bralce«. Takole razmišlja na temo primernosti za starostno skupino urednica knjige Julija Uršič: »V središču romana je lik petnajstletnika, res da kot ponavljača še vedno v zadnjem razredu osnovne šole in res tudi postavljenega v širši kontekst 'odraslega' sveta, kar pa bi vrstniškim bralcem po mojem mnenju kvečjemu lahko predstavljalo spodbudo k širjenju obzorja in refleksije najstniške in družbene problematike.«
Dve točki od osmih je izgubil mladinski roman Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov avtorja Vladimirja P. Štefaneca. O tem, zakaj ni povsem primeren za sedmošolce, iz obrazložitve ni mogoče izvedeti nič, z založbe pa pravijo, da je zgodba zasnovana po modelu pisateljeve hčerke, v času pisanja besedila stare trinajst let, ki je pri nastajanju knjige celo sodelovala. O kvaliteti besedila to sicer ničesar ne pove, vsekakor pa ponuja informacijo o tem, za katero starostno skupino je delo primerno. Knjiga je točke brez pojasnil izgubila še na račun oblikovanja in kakovosti tiska, četudi je knjigo oblikovala izkušena in nagrajena oblikovalka. Nemogoče je izvedeti tudi, kaj je komisijo zmotilo glede jezikovne odličnosti in uredniškega dela na knjigi, saj je knjiga, kot pravi Uršičeva, šla skozi pozoren uredniški postopek in več branj.
Primernost za sedmošolce relativna
Seveda ni problematično, da je na delu pri ocenjevanju in točkovanju subjektivna presoja članov komisije, problematično je, da za oceno ne stoji utemeljitev, zaradi česar se zdijo dodeljene točke arbitrarne. Na to, da je točkovanje romana Sem punk čarovnica potekalo po inerciji, kaže tudi dejstvo, da komisija ni podala lastne utemeljitve niti v razdelku »Obrazložitev«, kjer so bolj ali manj povzeli ali celo dobesedno (z zatipkanino vred) prepisali založnikovo utemeljitev. »Videti je, da je komisija, navdušena nad 'vsebinsko prebojnostjo, brezčasnostjo in slogovno odličnostjo' favorizirane knjige, druga prijavljena dela kratko malo odpravila z levo roko: točko stran tukaj, pa točko stran tam,« razmišlja glavna urednica založbe Modrijan Bronislava Aubelj.
Katero delo je torej (p)ostalo nedosežen zgled konkurenci in bilo v končni fazi izbrano? Odprava zelenega zmaja avtorja Slavka Pregla in ilustratorja Marjana Mančka, ki ga je izdala založba Beletrina, je prejela 38 točk od možnih 40. Pri tem je zanimivo, da gre za delo, ki so ga prejšnje generacije brale že na razredni stopnji. »V tistih časih smo se pač tisti, ki smo malo več brali, v sedmem razredu že poslavljali od otroških knjig,« je v pismu JAK zapisala Bronislava Aubelj.
Problematičen je tudi odnos agencije, ko se založnik nanjo obrne s prošnjo za pojasnila. Modrijan je strokovno komisijo zaprosil za avtentično razlago točkovanja, a ostal brez konkretnih odgovorov. JAK je odgovorila po dveh mesecih, konkretna vprašanja zanemarila in namesto tega vnovič predstavila projekt Rastem s knjigo ter opisala izbrano delo, četudi Modrijan izbora ni problematiziral. »Če prijaviš dela na razpis, seveda pričakuješ, da bodo resno obravnavana, utemeljitev komisije in odgovor na prošnjo po dodatnih pojasnilih pa o tem porajata dvom,« pravi Julija Uršič.
Bolj transparentno v prihodnje?
Skrb vzbujajoče je, da na videz objektivni točkovniki omogočajo povsem svobodno subjektivnost, katere skrajna možnost je dodeljevanje javnih sredstev favoriziranim. Direktorja JAK smo povprašali, zakaj prijaviteljem ne ponudijo pojasnil, ko zaprosijo za utemeljitev dodeljenih točk, ter ali utemeljitve odbitkov točk obstajajo v zapisniku ocenjevanja. Direktor Aleš Novak odgovarja, da JAK prijaviteljem ponudi vsa pojasnila, ki jih v postopku presoje pripravi strokovna komisija in so jim na razpolago, »pri čemer pa ni nujno, da je strokovna komisija v pisni obliki utemeljila podelitev točk za vsak posamični kriterij, saj k temu ni zavezana«.
Seznanili smo ga tudi s pomislekom, da pomanjkljivo utemeljene odločitve kažejo na problematičnost metode golega točkovanja, ki ne zagotavlja ustrezne transparentnosti odločanja. Novak pravi, da je vrednotenje projektov in utemeljevanje odločitev v zadnjem času na JAK deležno posebne razprave in pozornosti: »V sodelovanju s strokovnimi komisijami želimo prijaviteljem v prihodnje ponuditi še bolj razumljive strokovne utemeljitve, ki bodo puščale kar se da malo dvomov o transparentnosti in pravilnosti odločitev.«