Ena od najbolj živih turističnih podob Stare Ljubljane je ulična glasba. Vsak dan kdo igra na tem ali onem vogalu in turisti so nad živahnim mestnim jedrom navdušeni. Tudi mesto Ljubljana bogato kulturno dogajanje oglašuje kot eno največjih turističnih prednosti: »Ljubljana je živahno središče ustvarjalnosti. Kultura v Sloveniji ni le stvar prestiža, ampak je tako rekoč način življenja.« Tako vabi uradni turistični portal prestolnice Visit Ljubljana, ulični glasbeniki pa so prikazani tudi v predstavitvenem videu o kulturni ponudbi v mestu. Zakaj potem glasbeniki na ulici v zadnjem letu namesto bučnega aplavza občinstva prejemajo iz rok policistov kazni v višini 100 evrov za kršitev javnega reda in miru?
Klemen Bračko je akademski violinist in član slovenskih skupin Godalika, Akord, Fuoco in JPD, ki na ljubljanskih ulicah z različnimi skupinami nastopa že več let. Med majem in julijem letos je za igranje sredi belega dne v bližini Čevljarskega mostu nabral pet kazni. Zaradi kršenja javnega reda in miru ga je prijavila lastnica stanovanja v bližini, čeprav je šlo za akustičen nastop.
Spontani ulični nastopi so v Ljubljani dovoljeni na vseh javnih površinah, »če se z njimi ne ovira javna raba javne površine zaradi števila nastopajočih ali gledalcev«. Tako določa 22. člen mestnega Odloka o posebni in podrejeni rabi javnih površin. Dovoljeni so na vseh javnih površinah, razen v območjih stanovanj, med deveto uro dopoldne in deseto zvečer, dovoljeno pa je samo ozvočenje za vokal na baterije. Toda Zakon o javnem redu in miru v 8. členu pravi, da lahko igranje instrumenta kdorkoli prijavi policiji kot kršenje javnega reda in miru ne glede na uro izvajanja, če »moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti.« Kazen znaša 104,32 evra.
Tihi dogovor stanovalcev?
Do letos je bil Čevljarski most splošno znana priljubljena točka turistov in prijave so bile redke, pravi Bračko. »Kdaj pa kdaj se je kakšna zgodila, ampak če je kdo prišel do nas in razložil, da ima majhnega otroka, ki spi, ter nas prosil, naj se umaknemo, smo to vedno upoštevali in se premaknili drugam. Letos pa je zgodba drugačna. Videti je, kot da so se stanovalci starega mestnega jedra dogovorili, da nas bodo redno in načrtno preganjali s tega območja,« pove Bračko, ki priznava, da se je število glasbenikov na ulici v zadnjih letih precej povečalo in da je najbrž res moteče, če pod tvojim oknom ljudje igrajo cele dneve brez premora. Toda to pride v paketu s stanovanjem v centru, ki je v območju mešane in ne zgolj stanovanjske uporabe in v srcu turističnega središča.
»Začelo se je ob koncu maja, ko smo igrali na Čevljarskem mostu, nabralo se je res veliko ljudi in vsi so uživali. Nato je gospodična, ki stanuje tam, med našim igranjem začela kričati, da moramo oditi. Čeprav smo se poskušali z njo pogovoriti, se ni dalo in na koncu je poklicala policijo. Prvič so nas samo popisali in pustili z opozorilom. Ko smo na isto mesto prišli igrat drugič, smo dobili kazen. Potem smo se prestavili na Mestni trg, kjer je le nekaj dni kasneje policijo poklical nekdo drug.« Bračko pravi, da so tudi drugi glasbeniki v zadnjih dveh mesecih dobili toliko kazni, kot še nikoli doslej. Vendar se bojijo ponovnih prijav, zato so jih hitro plačali, staremu mestnemu jedru pa se odtlej večinoma izogibajo. Tudi Klemen Bračko je prvih nekaj kazni še plačal, ko je videl, da ne gre za enkratni nesporazum, pa se je uprl in vložil ugovor zoper plačilni nalog. »Ni pošteno, da moramo glasbeniki, ki opravljamo dovoljeno dejavnost, za to plačevati kazni!« opozarja violinist. Policija je njegov primer posredovala sodniku za prekrške.
Umivanje rok
Morda bo razplet Bračkove zgodbe le prisilil k dogovoru med policijo in MOL, ki se za zdaj odgovornosti v rastočem problemu med stanovalci in uličnimi glasbeniki izogibata. Iz MOL so pojasnili, da za spontani ulični nastop v Ljubljani ni potrebno pridobiti posebnih dovoljenj občine, da pa mora glasbenik upoštevati pogoje iz mestnega odloka in uporabljati samo instrumente brez električnega napajanja. »Pri izvedbi nastopov se mora prilagoditi ostalim javnim prireditvam in dogodkom in jih ne sme motiti. Prav tako izvajalec z glasbenimi nastopi ne sme motiti okolice in mora spoštovati določila Zakona o varstvu javnega reda in miru, ki pa je v pristojnosti policije.« To pojasnilo seveda kaže na licemerje MOL, saj obvelja zakon, ki pravi, da lahko kdorkoli in kadarkoli prijavi glasbenika, če ga njegovo igranje moti, ne glede na to, da je mesto njegovo dejavnost opredelilo kot dovoljeno in se z uličnimi glasbeniki ponaša v turizmu. Tudi na Policijski upravi Ljubljana so pojasnili, da so se na vsako prijavo po zakonu dolžni odzvati: »Ne moremo reči, da ne bomo posredovali samo zato, ker gre za center Ljubljane.« Vendar pa poudarjajo, da kazen izdajo samo, če prijavitelj to zahteva. Kar pomeni, da policija presojo prepušča občanom – nenavadna praksa. Ker je izdanih kazni vse več, je očitno, da stanovalci pretiravajo, vendar policija nima pristojnosti, da bi lahko igranje glasbenikov omejila. »Lokalna skupnost je tista, ki mora določiti pravila igre,« se gredo pingpong na policiji, MOL pa le: »Saj smo že dovolili dejavnost z odlokom, kaj pa naj še storimo? Za vse ostalo mora skrbeti policija.« No, mi, davkoplačevalci, pa moramo poskrbeti za plače prvih in drugih…
