Deset let mineva od prve Gibanice, slovenske sodobnoplesne platforme, ki vse od takrat ponuja bienalni prerez najboljšega na področju sodobnega plesa slovenskih producentov. Na letošnjem festivalu se bo predstavilo osem sodobnoplesnih projektov, uvrščenih v uradni programi, in še trije, ki so jih selektorji Pia Brezavšček, Mateja Bučar in Klaus Ludwig uvrstili v dodatni program. Izbirali so sicer med 41 plesnimi deli, ki so prispela na razpis, in med njimi odbrali tiste, »ki na ekspliciten način razmišljajo o gibu in formi ter se z njima v delih tudi ukvarjajo«, hkrati pa v tem nakazujejo neko svojo smer, kar je za razvoj sodobnega plesa pri nas še posebej pomembno. Ob tem bo Gibanica vključevala še nekatere spremne dogodke.
Pogled v različne plati scene
Festival se bo začel danes ob 15. uri v Atriju ZRC z okroglo mizo Sodobni ples in avtonomne plesne prakse. »Osrednji namen te okrogle mize je afirmirati del plesne scene, ki ostaja manj viden kljub svoji kontinuiteti. To so prakse, ki ne terjajo nastanka umetniških del, ampak raziskujejo, na primer, različne terapije s plesom in podobno,« je na kratko pojasnil moderator tega pogovora Rok Vevar. Uvodna plesna projekta, ki se bosta predstavila v glavnem programu, sta produkciji DvojnikSnježane Premuš, ki bo izvedena ob 18.30 v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana, in Zven telesne tišine avtorjev Kaje Lorenci in Ivana Mijačevića, ki bo na ogled ob 20. uri v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu. Ob 22. uri bo v Stari mestni elektrarni sledila še prva od treh produkcij dodatnega programa, SramotaMaje Delak. Do konca festivala se bodo poleg preostalih predstav iz obeh programov zgodile še dve okrogli mizi, Zgibati trenutek – pisati Ples in Časi in razlogi umetniških kolektivov v plesu in scenskih umetnostih, ter razstava fotografij Mihe Frasa z naslovom Kot da nihče ne gleda II. Prav tako pripravljajo dvodnevno delavnico pod vodstvom Klausa Ludwiga, kjer bo možen temeljit vpogled v kreativno sodelovanje med umetniki in producenti. V času festivala bo za javnost odprta tudi videoknjižnica Roka Vevarja, ki vsebuje plesne filme, posnetke predstav, dokumentarce o koreografih ali plesnih fenomenih.
Letos prvič tudi nagrade
Novost in zanimivost letošnjega festivala so stanovske nagrade, poimenovane po slovenski plesalki Kseniji Hribar, ki jih bo Društvo za sodobni ples podelilo prvič. »Ker vsa leta, ko je slovenski sodobni ples ustvarjal pomembne razvojne korake, stanovske nagrade Društva za sodobni ples še ni bilo, bo letos – da bo izgubljeno vsaj malo nadoknadeno – podeljenih kar 13 nagrad v enajstih različnih kategorijah,« napovedujejo organizatorji. Podelili pa bodo tudi nagrado za najboljšo predstavo po izboru občinstva ter nagrado za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije.
