Žižek je, kot vedno, v svojem nastopu nizal številne filmske primere, od Vrtoglavice, Vnebovzetja do Pisatelja v senci, da je dokazal spoznavni paradoks. Potrebujemo začetno, ustrezno laž, da vidimo resnico v pravi luči.
Žižek je navedel tudi primer demokracije in ob tem citiral filozofa Alaina Badiouja, ki meni, da je demokracija naš fetiš, ki daje lažno upanje. Oziroma, po Sigismundu Freudu, to je zadnje, kar vidimo, preden uzremo vse antagonizme.
Žižek je prepričan, da če se hočemo soočiti z resnico, se moramo temu fetišu odpovedati. Kaj je demokracija, se je vprašal Žižek. To je zgolj videz odločanja, kajti, ko se ljudje zares morajo odločati, se takoj govori o krizi demokracije. Podobno je s svobodo. Svobodo pri odgovorih na vprašanja iz občinstva si je privoščil tudi sam. Vprašanja so mu nudila le izhodišče, da je ob prepoznavni gestikulaciji in pozabljanju na mikrofon povedal točno to, kar si je zadal.
Občinstvo, ki je zaradi razprodane dvorane sedelo tudi na odru, je z navdušenjem spremljajo tudi izvajanje Zupančičeve, ki je izhajala iz Immanuela Kanta in njegovega prepričanja, da ni opravičila za laž. Zupančičeva je opomnila, da so nekateri to pripisali njegovemu starčevstvu in verski gorečnosti, kar pa ni tako logično, kot se zdi. Martin Luther je namreč zapisal, da je laž v prid cerkvi lahko dopustna, "Bog bi jo sprejel". Sintagmo laganje za Jezusa je filozofinja aktualizirala z današnjo debato v parlamentu in dogajanjem pred njim, torej - laganje o gejih za Jezusa.
Zupančičeva je ob tem spomnila, da je "dobro za drugega" zelo čuden, negotov kriterij. Primer je protikadilski zakon. Nek starejši temnopolti moški v ZDA ji je rekel, da odkar velja zakon, ga psujejo dosti pogosteje kot prej zaradi barve kože. Toda, tako Zupančičeva, protikadilski zakon je zgolj prevara, laž, da ga lahko z vso pravico in po pravilih podijo s ceste prav zaradi temne polti.
Dolar je podal nekakšen katalog laži. Med drugim je poudaril, da laži ni brez resnice ter opozoril na razliko med lažjo in neresnico. Laž je zavestno varanje, neresnica pa je zmota, netočnost. Ustavil se je tudi ob govorici kot odslikavi realnosti, kar lahko pripelje do paradoksa. Če nekdo reče "lažem", je to resnica?
Poseben primer je umetnost kot paralelen, izmišljen svet, ki govori resnico realnega sveta in pri tem seže dlje. Primer ideologije je po Dolarjevem mnenju družbeno nujna oblika laži, pri čemer je pripomnil, da je levica zgolj desnica s človeškim obrazom. Za psihoanalizo meni, da jo preveva optimizem, saj tam resnica s pomočjo govornih spodrsljajev vedno pride na dan.
Filozofski večer, ki ga je v sklopu festivala Fabula vodila novinarka Jela Krečič, je minil v znamenju njenih uvodnih šaljivih misli. Če je Slovenija še pred časom ves čas v strahu čakala trojko, se lahko zadeva tudi obrne. Ko je v tujini zagata s teorijo, pokličejo slovensko trojko. Tokrat je, združena v laži, ponudila odgovore, ki so bili pogostokrat pred vprašanji.
