Eden od akterjev te velike skupnosti je tudi neodvisna založba Bloodshot iz Chicaga. V svet je katapultirala Ryana Adamsa, njeni varovanci so (bili) The Waco Brothers, Sadies, Neko Case, Alejandro Escovedo, Firewater, JC Brooks & The Uptown Sound, Jon Langford, Barrence Whitfield and the Savages, Scott H. Birm, Dex Romweber Duo, Lydia Loveless. Danes afirmirana založba je nastala pred dvajsetimi leti, ko je po ameriški sceni mrgolelo skavtov z velikank v lovu za »novo Nirvano«. Grunge je bil na vrhuncu, prijela se je skovanka »alternative«, izvajalci, ki so se naslanjali na izvore ameriške glasbe, pa so ostali izven spektra iskalcev. Bloodshot se je porodil z namenom dokumentirati lokalne bende iz Chicaga in iz kompilacije For A Life of Sin je nastala dobro prepoznavna glasbena znamka, mimo katere danes ljubitelji tako imenovanih alt-countrya in americane ne morejo. Njena karizma temelji na predanosti izročilu ameriške glasbe, njenemu nadaljevanju in odkrivanju novih biserov. Ob profiliranih izdajah, naklada katerih se giblje med 1000 in 50.000 izvodov, odlikuje založbo osebni stik s terenom. Raje kot z distribucijami sodeluje neposredno s ploščarnami, splet pa ji omogoča še neposrednejši kontakt z zvestimi ljubitelji njene glasbe. Od bendov zahteva trdo in redno nastopanje, saj se največ plošč proda na koncertih, v neposrednem stiku z občinstvom. Danes profesionalizirana založba še naprej bruha žar in željo po glasbi svojega življenja, s takšnimi podvigi, kot je Muddy Roots, pa predstavlja sliko neke druge, lirične in odpadniške Amerike.
Trije akordi
Na letošnjem Grossmannovem festivalu filma in vina je bil v glasbeni selekciji za hrupnega mačka prikazan tudi dokumentarec Hard Soil o ameriškem festivalu Muddy Roots. Preprosto posnet in zmontiran film pripoveduje (z)godbo o glasbeni skupnosti z začetka novega stoletja, ki je privržena country glasbi, bluesu, rockabillyu, bluegrassu, gospelu, folku in rock’n’rollu. Odkrije nam tajno zvezo med countryem in punkom, med folkom in trashom. Ne glede na retro dovtipe ne gre za nostalgijo ali malikovanje arhetipov in rudimentov ameriške glasbe, ampak za pristen življenjski slog in način življenja, s katerim se na videz divji, a prisrčni in svobodni ljudje zoperstavljajo noremu in podivjanemu svetu. In v koreninah ameriške glasbe so našli cepivo. Skozi mednarodno skupnost ustvarjajo in živijo svoj vzporedni svet. Starost večine nastopajočih v tem dokumentarcu sega (krepko) čez trideseta. Vsi so bili v mladih letih navdušeni nad punkom in trdim rockom, na srednja leta pa so izrazno sredstvo upora našli v bolj koreninskih žanrih. Ta preskok s punka na country je Grant Alden iz magazina No Depression opisal kot naraven napredek: »Punk ne izraža izkušenj odraslih, country pa lahko to vedno naredi.« Obrat h koreninam in njihovo ponovno odkrivanje skozi živo glasbo tukaj in zdaj je odgovor na skomercializiranost in skorporativiziranost popularne glasbe. Gre za upor proti stanju brezdušne potrošniške paradigme »za vsakogar nekaj«, mladinska subkultura pa se je sprevrgla v transgeneracijsko subkulturo.
