Tisti trije zgovorni fantje, ki so vas prejšnjo sredo zaustavili v središču mesta, da vas z letakom povabijo na festivalsko dogajanje ob koncu tedna. Eden od njih, zdaj je nosil pisano festivalsko majico, vam je potem na dogodku dolil še belega vina. Tudi tista mladenka, ki vam je ob vstopu na prizorišče prodala vstopnico in vas prosila, če bi plačali z drobižem, ker ji je že zmanjkalo menjalnine. Zaskrbljeno je pritekla še ena mlada dama, češ, vina nam zmanjkuje. Kolega s pecivom jo pomiri, on je tukaj že tretje leto, pravi, in na odprtju vedno najprej zmanjka vina. Ampak nihče od obiskovalcev tega k sreči ne bo opazil, ker že vstopajo v koncertno dvorano. V njej se preostalih šest prostovoljcev razmetava na kitarski riff. Ne skrbi jih, da bi bili preveč zaspani, ko bodo za nastopajočim bendom pospravljali tonsko opremo, za vami pa zložljive stole, medtem ko boste vi že dobro uro spali. Oni bodo med tem še vedno pokali vice. Oni so vendar prostovoljci.
Na festivale se radi vračajo
Obiskovalcu kakšnega od kulturnih festivalov se hitro zgodi, da sploh ne opazi zanesenih pomagačev, ki so svoj čas in energijo prostovoljno vložili v čim bolj tekoč potek nove edicije vašega najljubšega filmskega ali glasbenega festivala. Pojav prostovoljne pomoči na večini večjih slovenskih kulturnih festivalov je namreč že utečena praksa.
Naša sogovornica Taša Štrukelj je kot izkušena prostovoljka na tak način sodelovala že pri Mladih levih, Ex Pontu, Mestu žensk, Gibanici, Drugi godbi, pa še pri Festivalu sodobnega plesa in performansa Pajek in Festivalu tranzitornih umetnosti Sonica. »Ko enkrat začneš pri enem festivalu, se hitro javiš še za drugega. Spoznaš ekipo, dobiš nove prijatelje in poznanstva, širiš si obzorja. Na marsikateri festival te potem vleče nazaj prav zaradi izkušnje in ekipe, na kakega novega pa se vključiš, ker te zvleče prijateljica,« pripoveduje. Tudi Mojca Kosi, ki je letos prvič volontersko sodelovala na Grossmannovem festivalu fantastičnega filma in vina v Ljutomeru, se bo tja še vrnila, saj ji je bilo delo zaradi dinamike in sproščenosti zelo všeč. K njeni odločitvi svoje zagotovo doda tudi dejstvo, da je festival v njenem domačem kraju.
Taka pomoč je neprecenljiva
Petra Čičić, predstavnica za odnose z javnostmi festivala Ex Ponto, poudarja, da je pomoč prostovoljcev zanje neprecenljivega pomena: »Pomagajo pri vrsti festivalskih opravil, ki bi jih sami stežka uspešno opravili. Njihove naloge so odvisne od njihovih izkušenj, znanj, interesa in časa, ki ga namenijo festivalu. Od vseh prostovoljcev pa pričakujemo resnost in odgovornost, saj je le na tak način mogoče uspešno sodelovati. Naše izkušnje so načeloma dobre, saj se za prostovoljstvo javljajo tisti z entuziazmom in pozitivnim pristopom do dela.«
Naloge prostovoljcev so različno zahtevne. Ne obsegajo le vsem vidnih opravil, denimo raznašanja letakov, skrbi za pogostitev publike, prodaje vstopnic in festivalskega materiala, pomoči pri predstavah in koncertih, pospravljanja po dogodkih. Umetnikom je treba včasih priskrbeti prenočišče in letalske vozovnice, jih pričakati na letališču in jim razkazati mesto. Poskrbeti je treba za njihove želje med tonsko vajo, nekateri želijo v lov za čim bolj nenavadnimi rekviziti za performans. Danijela Zajc je po šestih letih intenzivnega prostovoljskega dela v sklopu Mednarodnega feminističnega in queerovskega festivala Rdeče zore zagrizla celo v moderiranje okroglih miz, stike z javnostjo in izpolnjevanje razpisne dokumentacije.
Pridobijo eni in drugi
Narava dogovora je v največ primerih taka, da ti pretežno mladi prostovoljski navdušenci od truda, ki so ga v soorganizacijo festivala vložili, nimajo nikakršne finančne koristi. Programska vodja mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk Mara Vujić meni, da prostovoljci pripomorejo k dobremu vzdušju le, če jih vsebine festivalskega dogajanja tudi zanimajo: »Za vložen trud jim želimo dati nazaj nekaj, kar je v njihovem interesu. Prostovoljci dobijo izkušnjo skupinskega dela na festivalu z izrazito mednarodnim značajem, na vseh ravneh produkcije in organizacije dogodkov, tudi v nepričakovanih okoliščinah.«
Velja nenapisano pravilo, da imajo volonterji na festivalske dogodke seveda prost vstop, izolski Kino Otok svojim prostovoljcem zagotovi celo prenočišče in hrano. Največ šteje neprecenljiva izkušnja tako imenovanega mreženja z gosti in umetniki, ki prihajajo iz različnih kulturnih okolij, kar prostovoljcem lahko pomaga pri njihovi nadaljnji profesionalni karieri. Taša Štrukelj se strinja: »Iz leta v leto se človek bolj znajde in ve, kako se najbolj primerno odzvati na specifično situacijo. Na ta način sem spoznala, da bi lahko nekoč delala v kulturi.« Danijela Zajc samozavestno doda: »Ogromno sem se naučila. Vse naloge, ki sem jih opravljala, lahko zdaj bolj ali manj suvereno opravim sama. Zdaj vem, da lahko marsikaj ustvarim, če imam željo in motivacijo.«
Do prostovoljca z razpisom
Festivalske ekipe se v potrebi po zvedavih pomočnikih navadno zatečejo k razpisu, ki ga objavijo na svojih spletnih straneh, na socialnih omrežjih ali razpošljejo po poštnih seznamih, nikoli pa ne rečejo ne starim, že preizkušenim prostovoljcem. Posebej ponosni so na svoj inovativni sistem prostovoljstva na mednarodnem filmskem festivalu Kino Otok. Prijavi na razpis in motivacijskemu pismu tam namreč sledi pogovor s prostovoljcem, saj organizatorji glede na specifične veščine, ki bi jih mladi radi usvojili, oblikujejo delovne skupine. Slednje že vsaj en mesec pred dejanskim festivalskim dogajanjem začnejo delo, ki, kot pojasnjuje direktorica festivala Lorena Pavlič, vse bolj postaja prostor neformalnega praktičnega usposabljanja in mednarodnega sodelovanja mladih. Ker izvajajo tudi projekte Evropske prostovoljne službe (EVS), v svoji ekipi pričakujejo zainteresirane mlade iz vse Evrope, njihove pobude filmsko-vzgojne narave pa privabijo tudi že osnovnošolce. »Letos je ekipo sestavljalo okrog 120 ljudi iz Slovenije in tujine, od tega okrog 70 prostovoljcev. Okrog 25 mladih iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije in Francije je soustvarjalo festivalsko Izolo v mesecu pred festivalom, preostali pa so se nam pridružili v festivalskem tednu,« pristavi.
Mnogi prostovoljci z izbranimi festivali sodelujejo že vrsto let in jih festivalske ekipe zaradi njihovega prispevka ne obravnavajo več zgolj kot volonterje, ampak že kot prave prijatelje festivala. Zato nas je zanimalo, ali bi imeli v primeru potencialnega iskanja novih stalnih sodelavcev, njihovi prostovoljci prednost pri zaposlitvi. Taši, Mojci in Danijeli se ob tem, jasno, zasvetijo oči. Na tak način je po besedah direktorice svojo celotno festivalsko ekipo sestavil Kino Otok, tako da njihovi upi navkljub slabim napovedim morda niso zaman. Tudi na Mestu žensk in Ex Pontu bi jih z veseljem uvrstili na svojo prednostno listo, a Mara Vujić ob tem realistično dodaja: »Na žalost v zadnjem času le krčimo ekipo, kljub veliki želji in potrebi po širjenju.«