Kot so zapisali v utemeljitvi nominacije, je Hribarjeva, ki jo zaradi njenega vsestranskega javnega delovanja skozi več desetletij mnogi imenujejo "vest slovenske politike", neumorna borka za priznanje človekove enkratnosti, za spoštovanje svetosti človeškega življenja in za demokracijo kot okvir za spoštovanje človekovih pravic.
Hribarjeva je delovala kot raziskovalka na nekdanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Bila je odgovorna urednica Nove revije ter članica kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic. Poleg tega je avtorica številnih člankov, zbornikov, znanstvenih monografij in knjig.
Kot njeno prelomno delo je Vajgl, avtor utemeljitve, označil njen esej Krivda in greh. Ta, kot je zapisal, "govori o povojnih množičnih pobojih v Sloveniji in bivši Jugoslaviji - o temi, ki je bila dolga leta tabuizirana, zamolčana in prikrivana".
"Bolj kot kdajkoli je življenjsko delo Spomenke Hribar aktualno danes, ko Evropo in svet pretresajo spori in kršitve človeške integritete in pravic," je še zapisal.
Šoltes je ob podpori predlogu izrazil spoštovanje do nominiranke in izpostavil njena dolgoletna prizadevanja, da bi država, politika in ljudje sprejeli spravo, spoštovanje in opravičilo ter da bi končali z delitvami.
Nagrada se med drugim podeljuje posameznikom ali skupinam oziroma združenjem državljanov za delovanje na področjih, ki predstavljajo zavezanost vrednotam Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in spodbujanju vzajemnega razumevanja in tesnejšega povezovanja med državljani držav članic.
Lani je nagrado prejel tržaški pisatelj Boris Pahor, leta 2012 pa sta iz Slovenije nagrado prejela Lovro Šturm in prostovoljski projekt računalniškega opismenjevanja starejših Simbioza.
