Na tekmovanju Juvenes Translatores, ki je potekalo novembra lani, je sodelovalo več kot 3000 najstnikov iz 740 srednjih šol v Evropski uniji, od tega osmih slovenskih, ocenjevalce pa je izmed 40 slovenskih udeležencev najbolj prepričal prevod Katje Logar, ki je prevajala iz angleščine v slovenščino. Besedila so posebej za tekmovanje pripravili prevajalci evropske komisije, ki so nato tudi pregledali in ocenili prevode dijakov. Udeleženci tekmovanja so izbirali med 552 možnimi kombinacijami dveh izmed 24 uradnih jezikov EU. Letos so uporabili 148 jezikovnih kombinacij. Tekmovanje Juvenes Translatores od leta 2007 vsako leto priredi generalni direktorat za prevajanje evropske komisije. Namen je spodbujati učenje jezikov v šolah in dijakom omogočiti, da se preskusijo v prevajanju.
Katja, to ni tvoj prvi uspeh na tekmovanjih takšnega in drugačnega tipa, zlata priznanja namreč pobiraš na vseh možnih področjih, od matematike do tujih jezikov. Zakaj si se torej sploh odločila za prijavo na tekmovanju Juvenes Translatores?To tekmovanje nam je predlagala profesorica v šoli in se mi je zdelo zanimivo, predvsem zaradi tega, ker v primerjavi z drugimi tekmovanji iz jezika tukaj ni pomembno samo znanje slovnice in besedišča. Slovarje imaš na dosegu roke, torej popolno znanje besedišča res ni potrebno. Pomembno pa je, da imaš občutek za jezik in da znaš potem neko stvar iz angleščine lepo napisati tudi v slovenskem jeziku.
Kako je potekalo tekmovanje?Pisali smo tri ure, dovoljena je bila kakršna koli uporaba slovarjev, razen tistih v elektronski obliki. Tekmovanje je potekalo v knjižnici, vsak izmed tekmovalcev pa je dobil eno stran dolg tekst. Letos je besedilo pripovedovalo o starejšem gospodu, ki je prijatelju pisal pismo o tem, kako ga je vnuk prosil za pomoč pri raziskovanju njihovega družinskega debla in ozadju njihove družine. Dobili smo tudi liste, na katere smo lahko napisali svoje osnutke, in obrazec s končnim prevodom.
Kaj ti je pri prevajanju predstavljalo največjo oviro, morda muko? Se ti je pri čem še posebej zataknilo?V besedilu je bila poved, ki je nisem povsem razumela, predvsem zaradi besede »armada«. V večini slovarjev je bila beseda prevedena kot ladjevje, v angleško-angleškem slovarju pa sem odkrila, da se beseda nanaša na španski napad na Anglijo; brez slovarjev tega pač ne bi mogla nikoli razvozlati. Pri zgodovini se namreč nismo spuščali v takšne podrobnosti. Težave sem imela tudi z nekaterimi besednimi zvezami, katerih pomen pa sem na koncu očitno zadela.
Kako pa si se pripravljala na prevajanje? Je odličen rezultat sad trdega dela ali talenta, ki ti je bil položen v zibelko?Rekla bi, da je pomembno oboje. Če hočeš zmagati na takšnem tekmovanju, moraš biti talentiran. A samo s talentom jezika ne boš nikoli obvladal. Jeziku je treba posvečati veliko dela, besedišču in slovnici. »Pripravljala« sem se tako, da sem za vajo prevedla dva teksta s starejših tekmovanj. Sem pa lani v okviru projektne naloge prevedla krajšo knjigo, s čimer sem pridobila nekaj izkušenj pri prevajanju.
Z dosežkom si dokazala, da odlično obvladaš angleščino, čeprav sama praviš, da ti še veliko manjka, da bi si lahko rekla, da si dobra. Tudi tebi še kje »škriplje«?Veliko berem. Moje znanje, predvsem pasivnega besedišča, je zato dokaj dobro, tudi pisanje mi gre kar od rok. Na področju govorjenja in poslušanja pa bi se dalo še marsikaj izboljšati.
Takšen dosežek zagotovo odpira mnoga vrata. Današnji delodajalci vedno bolj iščejo zelo sposobne ljudi, kot si ti. Se morda v prihodnosti vidiš kot prevajalka?Prevajala bom še, a jezikov zelo verjetno ne bom študirala. Znanje jezikov razumem kot neko osnovo, ki jo potem dopolniš še z drugim znanjem. Zato se mi zdi študij jezika nekako nesmiseln. Zagotovo pa mi bo znanje jezikov v prihodnosti koristilo.
Prispevek je nastal v okviru projekta Obrazi prihodnosti, seriji Dnevnikovih novinarskih delavnic, v katerih sodelujejo mladi novinarji s srednjih šol po vsej Sloveniji.
