Na 55. Jazz festivalu Ljubljana se bo med 2. in 5. julijem v štirih dvoranah Cankarjevega doma in v Križankah zvrstilo 16 koncertov, ki jih bosta določala dva osnovna poudarka. »Prvi je osredotočen na jazz norveškega izvora. Norveška je v preteklosti podpirala domače glasbenike, zato danes ponuja bogato jazzovsko sceno, ki je razpredena predvsem zunaj prestolnice te države, Osla. Norveško vidimo kot zelo pozitivno državo v podpiranju jazz glasbe in njenih ustvarjalcev, pa tudi kot ponudnico zelo kakovostne ponudbe v tem segmentu,« pojasnjuje Bogdan Benigar, vodja festivala in jazzovskega programa v Cankarjevem domu.

Nekaj novega in enkratnega

Tri norveške skupine gostujejo tudi na letošnjem festivalu. In the Country z močno glasbeno identiteto se navdihujejo pri jazzovski tradiciji, odprti pa so tudi za rokovske vplive in minimalizem. Jaga Jazzist so kot devetčlanska inštrumentalna zasedba pravi mali norveški glasbeni fenomen. Opisujejo jih kot eno najbolj razburljivih in inovativnih tamkajšnjih skupin, ker njeni člani sodelujejo tudi v številnih drugih glasbenih projektih raznovrstnih žanrov ter izkušnje in vplive nato vnašajo tudi v edinstveni zven primarnega benda. Tretji predstavniki severa pa so Cortex, v programu festivala opredeljeni kot »peklensko dober bend«, s skladbami izpod peresa trobentača Thomasa Johanssona, ki išče vzporednice pri partnerstvu Ornetta Colemana in Dona Cherryja, vendar z bolj surovim in sodobnim svobodnim jazzom.

Druga letošnja središčna točka festivala pa je klavir, ki nudi neskončno polje glasbenega izraza. Eden bolj zanimivih ambasadorjev tega instrumenta je v letošnji izdaji festivala Joachim Kühn, nemški virtuozni jazz pianist s popolnoma originalnim načinom igranja, ki bo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma odigral samostojni klavirski koncert. Znan je po svoji nepredvidljivosti in brezkompromisni interpretaciji, pri kateri vsak ton poustvari po lastnem občutku. »Ne glede na to, ali igra avtorske skladbe ali preigrava Bacha, odigranega ni pred vami slišal še nihče,« poudarja Bogdan Benigar. Klavir se letos pojavlja v skoraj vseh zasedbah, ki bodo nastopile na festivalu, slovenske barve pa v tej kategoriji zastopa eden najbolj dejavnih mlajših jazzistov, pianist Marko Črnčec. Na festivalu se bo predstavil dvakrat: kot član zasedbe Janija Modra, ki bo prvi dan festivala premierno predstavil novi album Abacus, in z lastnim kvartetom, v katerega je povabil glasbene kolege iz Kanade, Kube in ZDA. Kvartet je objavil album Devotion, sicer Črnčečev že tretji avtorski studijski izdelek, ki združuje fusion z vplivi flamenka, soula in hiphopa, od introspektivnih balad do čvrstega swinga.

Slovenska imena na festivalu so še Goran Krmac in Kristijan Kranjčan, ki bosta nastopila v triu libanonskega pianista Tareka Yamanija, in pa tolkalec Zlatko Kaučič, ki bo nastopil s španskim pianistom Agustijem Fernandezom.

Vsako leto tudi album

Najbolj zveneče ime festivala je ameriški jazz vokalist Gregory Porter, ki prihaja ravno na vrhuncu svoje kariere, v letu, ko je prejel grammyja za najboljši jazz vokalni album Liquid Spirit. »Vsako leto poskušamo najti osrednje ime festivala, ki bo privabilo širšo javnost – in največje odkritje je, ko lahko ponudimo nekoga znanega, ki je obenem še tako odličen glasbenik,« je njegov koncert vzneseno napovedal Benigar. Porter s svojim kristalno čistim glasom in čustveno improvizacijo na koncertih začara publiko; njegov koncert v Križankah bo gotovo vrhunec letošnjega festivala pa tudi dogodek, od katerega si organizatorji obetajo največ, saj bo koncert posnel in predvajal tudi Radio Slovenija.

Dokumentiranje nastopov je že ustaljena praksa Jazz festivala Ljubljana, ki v sodelovanju z jazzovsko založbo Clean Feed iz Lizbone vsako leto posname večino festivalskih nastopov in izda koncertni album enega izmed nastopajočih. Letos je tako izšel že šesti plošček v seriji Ljubljana Jazz, posnetek koncerta Ceneta Resnika s kvartetom, ki je na festivalu nastopil lani. To je tudi tretji slovenski glasbenik v tej seriji albumov, natisnjenih v tisoč izvodih in distribuiranih tudi v ZDA. »V veliko veselje nam je dokumentirati slovenske glasbenike. Snemanje in izdajanje plošč je dolgotrajen proces, ampak mislim, da se sodelovanje počasi razvija in da slovenski glasbeniki izdajajo svojo glasbo tudi v tujini in ne samo znotraj domačega glasbenega prostora,« meni solastnik založbe Clean Feed iz Lizbone in eden od umetniških vodij Jazz festivala Ljubljana Pedro Costa. Prva slovenska plošča je v tej seriji izšla pred dvema letoma s koncertom Igor Lumpert Trio, lani pa je sledil album Kaje Draksler The Lives of Many Others, trenutno ena bolj cenjenih jazzovskih plošč v Evropi. Vendar je poslanstvo tega sodelovanja predvsem »narediti glasbo festivala dostopno tudi tistim, ki v Ljubljani niso fizično prisotni, in širiti glas kakovostne slovenske jazz glasbe po svetu«, je še pojasnil Costa.