Na simpoziju, poimenovanem po slovenskem filozofu in etiku Miklavžu Ocepku (1963–2005), se bo prihodnji teden kar 54 filozofov, teologov, raziskovalcev in umetnikov posvečalo Sørenu Kierkegaardu, mislecu, ki ga filozofske enciklopedije opisujejo kot »očeta eksistencializma«, sam pa je imel svoje pisanje predvsem za »služenje krščanstvu« – vendar takšno, da ga je navsezadnje pripeljalo v konflikt s Cerkvijo.
Filozofija pred mestno hišo
Delovni del simpozija, ki se bo začel prihodnjo sredo v Cankarjevem domu, bo potekal v obliki vrste filozofskih delavnic, predavanj, diskusij, okrogle mize ter kulturnih dogodkov. Teh bo kar 82; med drugim bosta pred ljubljansko mestno hišo filozofove zapiske v slovenščini in danščini prebirala igralca Boris Ostan in Jette Ostan Verjup. Osrednja okrogla miza letošnjega simpozija bo v Cankarjevem domu, kjer bo na ogled tudi dokumentarni film Tretji testament britanskega novinarja in satirika Malcolma Muggeridgea. Simpozij se bo po uvodu v Ljubljani preselil v kraško vasico Škocjan, nato pa se bo v zadnjih treh dneh znova vrnil v prestolnico, kjer bo potekala mednarodna filozofska konferenca.
Generalni direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik je ob predstavitvi simpozija izrazil prepričanje, da bo ta vsestransko odmeril aktualnost Kierkegaardove misli za današnji čas. »Kierkegaard je bil namreč tisti upornik Heglu in Kantu, ki se je opredelil za prvenstvo posameznika v odnosu na drugost Boga. Eksistenca mu ni pomenila zgolj biti tu, pač pa je zagovarjal strastno življenje, izbor lastne eksistence in zavezanost določenemu načinu življenja,« je povedal Rotovnik. Po besedah predsednika organizacijskega odbora simpozija, založnika in prevajalca Primoža Reparja je Kierkegaard eden največjih filozofov moderne dobe in gotovo najaktualnejši filozof za 21. stoletje.
Kdo je bil Kierkegaard?
Danec Søren Aabye Kierkegaard je bil oster kritik hegeljanskega racionalizma. V središče svoje misli je postavil obstoj kot negotovo in celo paradoksalno posameznost, očiščeno vseh abstrakcij. Naj bo neki filozofski sistem še tako koherenten in logičen, pa vendar izhaja iz neke izbire, ta pa je povezana z eksistenco, ne pa z logično nujnostjo, je filozofovo prepričanje ob letošnjem jubileju povzel filozof in filmski publicist Zdenko Vrdlovec. »Po Kierkegaardu tudi resnica ne more biti stvar konceptov, marveč je dosegljiva le 'strastni subjektivnosti'. In človekova temeljna strast ne more biti racionalizacija realnosti, marveč eksistenca sama. Resnica je torej v eksistencialni subjektivnosti, ne pa v racionalni objektivnosti. Iskanje resnice je čisto nasprotje hladni mirnosti konceptualizacije, to je napetost in nemir, 'strah in trepet' subjekta, ki se sprašuje o enkratnosti vsake eksistence,« je zapisal Vrdlovec.
Kierkegaard je sicer študiral teologijo in filozofijo v Koebenhavnu ter doktoriral z delom Pojem ironije s stalnim ozirom na Sokrata (1841). Med njegova pomembnejša dela, ki so prevedena tudi v slovenščino, spadajo Ali - ali: Fragment življenja (1843), Pojem tesnobe (1844), Razprave o krščanstvu (1848) ter Vaja v krščanstvu (1850). Največ, kar 15 Kierkegaardovih del je izdala založba KUD Apokalipsa, nazadnje knjigo Z vidika mojega pisateljstva. ut, sta
