Nocoj se bo s projekcijo celovečernega prvenca Blaža Završnika Pot v raj ter dveh kratkih filmov, Nasvidenje, Piran! Kristine Ravnikar in Vašhava Saša Podgorška in Iztoka Kovača, v Portorožu začel 17. festival slovenskega filma. Natančneje, takšen bo uraden začetek prireditve, na kateri se bodo sicer že čez dan začeli različni spremljevalni programi (otroški in mladinski filmi, Panorama, študijski filmi). Na odprtju festivala bodo tudi podelili nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo, ki jo bo prejela Hanna Preuss, režiserka zvoka, tonska mojstrica in sonorična komponistka.
Tekmovalni program obsega osem celovečernih, tri srednjemetražne in 29 kratkih filmov, med celovečernimi pa je pet igranih filmov in trije dokumentarci. Poleg Poti v raj, ki je nastala v neodvisni produkciji, so igrani celovečerci še Drevo, prvenec Sonje Prosenc, in Inferno Vinka Möderndorferja, ki sta iz programa Filmskega centra, Avtošola Janeza Burgerja v produkciji TV Slovenija in Barbari Ivana Ikića, ki je hrvaško-slovenska koprodukcija. Celovečerni dokumentarci pa so Boj za Siniše Gačića, Kaj pa Mojca? Urše Menart in argentinsko-italijansko-slovenska koprodukcija Ples z Marijo Ivana Gergoleta. Ta program po mnenju direktorja festivala Igorja Prassla priča o »dobri kondiciji slovenskega filma«. Festivalske nagrade vesne bo razdelila žirija v sestavi dveh lanskih nagrajencev, Roka Bička (Razredni sovražnik) in Špele Čadež (animirani film Boles), scenografke Katje Šoltes, hrvaškega filmskega kritika Hrvoja Puškeca in televizijskega urednika Matjaža Zajca.
Festival bo potekal do nedelje, uradno in s podelitvijo nagrad pa se bo končal že v soboto zvečer. Ob precej natrpanem filmskem programu se bodo na festivalu zvrstili še drugi dogodki, kot so »zajtrki z avtorji«, strokovni seminar na temo Glasba za film, okrogli mizi o filmu v boju za mednarodno pozornost in o visokošolskem izobraževanju na področju filma in ne nazadnje predstavitev nacionalnega filmsko-vzgojnega programa slovenske art kino mreže, pri vsem tem pa se bo še našel čas za glasbene nastope Fake Orchestra, srbskega benda Repetitor in Katalene.
Pred dvema letoma je 15. festival slovenskega filma potekal ob koncu septembra in na začetku oktobra, a je vseeno vpeljal drzno potezo z večernimi projekcijami na prostem oziroma v Amfiteatru v vlogi letnega kina. Če sta bila zvečer na sporedu dva celovečerna filma, je bilo pri drugem že prehladno, da bi še ostalo kaj gledalcev. Letošnji festival so organizatorji pametno prestavili v prvo polovico septembra, seveda pa niso mogli vedeti, da bo zatajilo poletje. Sicer pa si slovenski filmski festival z vsemi drugimi deli to lastnost, da prikaže več filmov, kot si jih lahko človek ogleda. Včasih pa v svojem cvetoberu celovečercev prikaže tudi kakšen film, ki ga potem ni mogoče videti ne v kinu ne na televiziji, pa naj bo še tako dober, kot je bil lani Zapelji me Marka Šantića.
