Janko J. Zadravec je Plečnikovo nagrado prejel za zasnovo ptujske gimnazije, zgrajene leta 2000 na Volkmerjevi cesti. Prvo gimnazijo na Ptuju je strokovna kritika spoznala za vrhunsko delo. Projekt šole na težavnemu, neuglednemu in neurejenemu zemljišču je moral že v zasnovi izkazovati vso spretnost načrtovalca, da je sploh lahko nastalo nekaj, kar je mnogo, mnogo več, kot še eno poslopje, kjer poteka učenje, so zapisali v utemeljitvi. Namestitev na terenu, navezava na okolico, govorica odziva in predstave, notranja jasnost in funkcionalna členitev, vse je podprto z estetiko prostorov in fasad, z nizanjem in navezovanjem v jasnih, skladnih zaporedjih. Ob projektu se je izkazalo, da je dobro planiranje hkrati znanost in umetnost. Gimnazija na Ptuju je "programsko členjena, pripovedno jasna in hkrati enovita stavba," je ocenila žirija.

Rok Klanjšček, dobitnik Plečnikove medalje, je s turističnim zaselkom Livek v posoškem hribovju opozoril na pomen harmoničnega odnosa arhitekture in krajine. To je po mnenju žirije storil s svežo in izvirno reinterpretacijo stavbne tradicije slovenskega podeželja. Njegova arhitektura izhaja iz obstoječega krajinskega prostora in se z nizkimi, terenu prilagojenimi gabariti staplja z okolico ter jo obenem oblikovno dopolnjuje in vsebinsko nadgrajuje. Pri snovanju novega Klajnšček daleč preseže ustaljene domačijske izdelke običajnih počitniških zgradb. Avtor je po sodbi žirije s svojo inovativno kreacijo uspešno združil arhitekturno tradicijo in sodobnost, dosegel za naše razmere redko dobro sodelovanje naročnika, arhitekta in izvajalca ter pripomogel k uveljavitvi drugačnega pristopa h gradnji v naši kulturni krajini.

Miha Kerin, Majda Kregar in Edo Ravnikar so Plečnikovo odličje prejeli za prenovo Ljubljanskega gradu v letih 2000-2003. Prenova in še posebej posegi v zadnjih letih so po oceni žirije zgleden primer tovrstne prenove. Nanovo urejeni prostori so programsko javni in večnamenski, opremljeni s spretno prikritimi sodobnimi instalacijskimi tehnologijami, kar maksimira njihovo uporabnost. Novi, funkcionalno potrebni arhitekturni elementi so v duhu blizu izvorni arhitekturi gradu, v zasnovi in izvedbi pa inovativni in sodobni. Do potankosti izdelan sistem kodiranih zapisov v detajlih in uporabljenih materialih je zadržan, a jasno berljiv. Prav detajli dajejo prenovi Gradu nesporno in brezčasno vrednost. Kultura avtorskega detajla, ki je v zadnjih desetletjih v slovenski arhitekturi skoraj ni več zaslediti, je tu izredno zaznavna. Ljubljanski grad, katerega prenova se bliža koncu, postaja pomemben kulturni prostor mesta, menijo ocenjevalci.

Trajekt, zavod za prostorsko kulturo, je Plečnikovo medaljo prejel za nov medij. V Trajektu združena skupina mladih arhitektov in krajinskih arhitektov, ki jim je skupna želja po vzpodbujanju in širjenju prostorske kulture, v zavodu deluje nepoklicno, njihova posebnost pa je odločitev za nov medij, spletni portal. Gre za dobro oblikovano in pregledno spletno mesto z jasno strukturo in dobro funkcionalnostjo, ki omogoča ažurno obveščanje. "Kritični komentarji ter poglobljeni teoretski prispevki o perečih prostorskih problemih izražajo legitimna in argumentirana stališča uredništva ter vedno vabijo k takojšnjemu odzivu in strokovni debati, ki se je v razmeroma kratkem času Trajektovega obstoja že mnogokrat uspešno razvila," so ugotovili člani žirije.

Rok Žnidaršič je študentsko Plečnikovo priznanje prejel za diplomsko delo z naslovom Metoda projektiranja Arhitekta Edvarda Ravnikarja, izdelano pod mentorskim vodstvom prof. Janeza Koželja. Delo sledi razvoju Ravnikarjeve misli na primeru Trga Revolucije-Trga Republike v Ljubljani od prvih arhitektovih zasnov leta 1939 skozi potek načrtovanja in gradenj v obdobju 1958-1979 do zadnjih zasnov leta 1986. Diplomsko delo je analitično in temeljito, dosega nadpovprečno raven in razpira nove vidike v razumevanju Ravnikarjevega snovanja.