Poustvarila je celo galerijo dramskih likov, skupaj okrog 200, med drugim je bila Manica v Jurčič-Delakovem Desetem bratu, Veronika v Kreftovih Celjskih grofih, Katarina v Shakespearovi Ukročeni trmoglavki, Angela v Fojevih Arhangelih in avtomatih, Concetta v de Fillipovem Božiču pri Cupiellovih. Kot je ob smrti Rodoškove v Primorskem dnevniku zapisala Bogomila Kravos, je pokojnica blestela v Fojevih, Goldonijevih, Ruzantejevih delih. Po pojavnosti na odru, toplini in dobro zastavljeni silovitosti nenadnih izbruhov bi jo lahko primerjali s slavno italijansko igralko Anno Magnani. Občinstvo je vsakič presenetila s posebno uravnovešeno razčlembo svoje junakinje. Vsaka, tudi najbolj obrobna vloga, je bila zanjo velik izziv. Zlata Rodošek je posebno rada igrala Nušiča in do zadnjega ji je bilo žal, da ni mogla odigrati Gospe ministrice. Hči štajersko-prekmurskega para je otroštvo preživela med Zemunom in Novim Sadom. Kljub temu je v Trstu briljantno "zgrabila" primorske like. Čalnica Slovenskega stalnega gledališča je bila med letoma 1945 do 1981. V letu upokojitve je prejela Severjevo nagrado.