Danes obeležujemo 200 let odkar sta slavna brata Grimm objavila knjigo ''Grimove pravljice'', zbirko 86 pravljic, ki so postale svetovna klasika, letos pa v svoji domovini sprožile tudi leto dni trajajočo proslavo ob častitljivem rojstnem dnem ene najbolj branih knjig na svetu.

Jacob Ludwig Karl in Wilhelm Karl Grimm sta napisala razlog, da se ta teden v Kasslu začne kongres bratov Grimm, ki se ga bodo udeležili tako leksikografi, kot psihoanalitiki in se osredotočili na vse, kar knjiga lahko ponudi – od še vedno trdno ukoreninjene zapuščine, pa vse do vpliva, ki ga je imela na besedišče nemške gramatike in celo na to, kako je oblikovala erotično domišljijo Nemcev.

''Knjiga je še za časa življenja bratov Grimm postala prodajna uspešnica, in to v vseh slojih družbe,'' je dejala Claudia Brinker-von der Heyde, predsednica kongresa. ''Tako sta postala nepogrešljiv del našega vsakdana, kulture in nacionalne identitete.''

Še nekateri drugi dogodki, navdahnjeni z Grimmovima so na primer tudi sprehod po gozdu v zahodnem mestu Marburg, svetlobni šovi, umetniške razstave, kabareti, teater, javno branje in opere.

Temna stran

Med vsemi fanfarami za brata, zaradi katerih je svet bogatejši za Rdečo Kapico, Sneguljčico in sedem palčkov in Motoviko, pa kulturniki dodajajo, da je to v prvi vrsti tudi možnost, da končno oziroma ponovno predelajo literarno zapuščino, ki je bila pogosto tudi s temačno stranjo nemške zgodovine.

Matthias Matussek, eden vodilnih kulturnih komentatorjev je dejal, najbolj brana nemška knjiga ponuja neprimerljivo raziskovanje v temačnost človeški duš, dodal pa, da so vsakdanji Nemci že dolgo nazaj preboleli to ljubezen med njimi in pravljičarskima mojstroma. Bolj sta popularna v Aziji in Indiji, kot pa v domovini, dodaja. ''Kaj je tisto, kar drugi vidijo v nas, česar mi sami ne vidimo več? Smo postali slepi zaradi prevelike doze temačnih zgodb?''

Matussek med drugim Grimmova označi tudi za doktorja misli, ki sta znala prisluškovati nemškim prvinskim radostim, strahovom, upom v času, ko so bili spomini na 30 let vojne še zelo sveži in je bil Napoleon nova grožnja družbi. Kljub temu pa meni, da je nacistična era tista, ki je dokončno porušila nemško zanimanje za njihove najljubše zgodbe. ''Vse od takrat Nemci ne sanjajo več in zagotoviti si želijo, da bo tako tudi stalo,''meni Matussek.

''Grimmova sta zarisala začetek nacizma''

Obstajajo pa tudi teoretiki, kot je Louis Snyder, ki je v knjigi Korenine nemškega Nacionalizma, ki jo je izdal leta 1978, zapisal, da sta prav brata Grimm pomagala začrtati prve poti nacizma, s karakteristikama svojih zgodb kot so disciplina, ubogljivost, avtoritarnost, glorifikacija nasilja in nacionalizem. Spet drugi Grimmove pravljice povezujejo celo z Auschwitzem, nekateri spet menijo, da so pravljice otroke naučile ali vsaj podučile o nekaterih najbolj agresivnih načinih postopanja, od razčetverjenja dalje.

Mathussek poziva k ponovnem premisleku o tem, kakšno mesto zasedajo Grimmove pravljice v nemški kulturni identiteti. Direktor teatra Jan Zimmermann, pa ravno nasprotno pove: Brata sta morda res zapisala zgodbe, a te pripovedke so obstajale že tisoče let ali celo mnogo pred Grki, Judi in Egipčani in njihovimi sagami. Kar sta brata storila je, da sta jih konzervirala za vse večne čase, kot mušice v jantar. Mi pa smo tisti, ki jih moramo ohraniti žive.''