Leta 2004 je sledila druga plošča, ki je bila žanrsko že malce trša, z njo pa tudi single »What If«, ki velja za njihov večji hit. Kljub koncertom po Sloveniji in tujini, pa jim malce zaradi mladosti, malce zaradi neresnosti, ni uspelo vidneje prodreti na tuje trge . Skupina se je leta 2006 razšla in si poiskala druge glasbene projekte, ki pa se niso izkazali kot najboljša izbira. Vedno naj bi namreč obstajal tisti pravi, skupni band – Dreamwalk. Fantje so čez čas odrasli in spoznali, da jih še vedno druži ljubezen do glasbe, zato so se odločili, da nadaljujejo skupno pot. Pogovarjali smo se s pevcem skupine, Jeremijem Slakom.
V vseh teh letih od razpada skupne o vas praktično ni bilo nič slišat. Kaj se je v tem vmesnem obdobju dogajalo z vami?
Na slovensko sceno je intenzivneje prispel splet in vse kar je z njim povezano – nič več zgoščenk, nič več klasičnih albumov. V tem času smo tako naše pretekle skladbe vztrajno prijavljali na različne spletne razpise in spletne strani, preko katerih lahko novi poslušalci pridejo v stik s skupino.
Če mladi glasbeniki resnično verjamejo v svojo glasbo, so jim danes na voljo spletni servisi kot so denimo Sonicbids, Indaba, Jango ali Taxi, preko katerih lahko dosežejo globalno občinstvo oziroma tiste posameznike, ki iščejo svežo avtorsko glasbo, da bi jo uporabili v različne namene. Z dobrim produktom, vztrajnostjo in nekaj sto evri stroškov se lahko posreči, da preko omenjenih promocijskih servisov glasbo uporabijo denimo spletni radii ali televizije, sliši pa jo lahko tudi marsikatera neodvisna založba. Po letih truda lahko za Dreamwalk rečem, da se je na spletu ustvarila precej velika baza poslušalcev, ki so nam celo iz Azije pošiljali komplimente.
Koliko časa pa ste poskušali s spletno promocijo, preden vas je končno nekdo opazil, ki je v vas videl potencial?
Ta proces je trajal praktično od izida druge plošče pa vse do danes. Sproti smo sicer prejeli kopico prijetnih odzivov in spodbude, a za kaj konkretnejšega je bilo treba čakati več let. V letu 2010 nas je končno opazil George Walsh, lastnik založbe Brain Fuse Records, ki je sestavljal mednarodno kompilacijo za Japonski trg. Ta je bil nad nami resnično navdušen. Počasi so se začeli pogovori o morebitnem sodelovanju. Pojasnili smo mu tudi, da bi si želeli posneti novo ploščo, vendar bi za to potrebovali pomoč in podporo izven meja Slovenije. Kot je očitno, je založba Brain Fuse na to tudi pristala.
In kaj sedaj to pomeni, da imate ameriško založbo?
V prvi vrsti, da moramo ogromno truda in dela vložiti v nastajanje nove plošče. Založba nam ne bo financirala ne albuma, ne videa. Naš dogovor z založnikom je takšen, da vanj nobena stran ne vstopa z dolgom do druge. Na nas je, da posnamemo vrhunski album (dva singla zanj sta že posneta) in jim priskrbimo tudi video, pri katerem nam bodo pomagali znanci in mladi ustvarjalci z domačega prostora. Založba pa bo s svojim osebjem in kontakti poskrbela, da glasba doseže kar čim širši krog poslušalcev, njihova osnovna naloga je torej učinkovita promocija, ki je dandanes tudi najbolj kritičen element neodvisne glasbene industrije.
Poleg konstantne motivacije in usmerjanja našega dela prek tedenskih spletnih konferenc nam nudijo predvsem celostno podporo - gre v bistvu za evropski in ameriški načrt. Trenutno nam iščejo agencijo, ki nam bo urejala prihodnje nastope po Evropi, za lansiranje novega singla pa imajo pripravljene dogovore s kar nekaj radii v različnih državah. Prodor na ameriški trg pa je druga zadeva. V današnji poplavi glasbenikov je to izredno težavna naloga, ki se jo bomo skupaj lotili jeseni ob izidu plošče. Dejstvo, da smo iz Evrope, nam je tu lahko v precejšnjo korist, saj nam daje simpatično ozadje, precej pa vpliva tudi na sam slog glasbe, ki je sicer dovolj blizu ameriškim smernicam, da je za njihov trg zanimiv, a ima vseeno izrazito samosvojo noto. Tu je osnovni načrt, da z močnim singlom, za katerim stoji kakovosten album, napravimo vtis na lokalne radijske postaje, ob dobrem odzivu pa nam bo to dalo temelje za vstop na tržišče in turnejo s katerim od srednje velikih bendov v tem glasbenem žanru.
Vendar založba Brain Fuse, vsaj na spletu, ne deluje nič kaj poznana ali uveljavljena…
Brain Fuse je sicer zelo majhna in relativno mlada založba, kar pa je danes lahko tudi prednost. Imajo inovativen pristop in so motivirani, delo z njimi je osebne narave in prijetno, trenutne razmere v glasbeni industriji, ki so se v zadnjih letih drastično spremenile, pa zelo dobro razumejo. V osnovi so najprej delovali kot agencija za stike z javnostjo in so si v tem času pridobili mnogo poznanstev in ustreznih veščin, ki glasbenikom omogočajo doseči širše občinstvo in prepoznavnost.
Glavni problem glasbenega trga danes je zasičenost. Ravno tu pride do izraza založba, ki je skupini v osnovi nekakšna referenca, ki pomaga izriniti ustvarjalca v ospredje. Brain Fuse so se zelo dobro povezani z radii ameriških univerz, kjer je baza poslušalcev ogromna. Tu pa je potencial za prodor na sceno.
Vaš član, Jaka Skočir, je bil sicer znan bobnar ljubljanske skupine Leaf-Fat, ki je tudi poniknila… Kaj če se ponovno združijo?
Če se ponovno združijo, bo pač igral v dveh bendih. Posledica majhnosti slovenske scene je, da so tisti, ki se resneje ukvarjajo z glasbo, pogosto dejavni v več kot eni zasedbi. Za Dreamwalk je bistvenega pomena, da se v tem času ne razidemo. V tem primeru bo pogodba razveljavljena.
Trenutno so med bolj priljubljenimi žanri indie glasba, pa dub step in podobni... . Kako se bo s tem soočal Dreamwalk?
Trendi se vedno menjujejo. Pomembno je vztrajati v tem, v čemer si dober. Tudi pri založbi so nas naučili, da smo mi Dreamwalk, da imamo nek svoj »zvok«, ki je preprosto naš in to vsekakor moramo nadaljevati. Je pa sicer res, da obstajajo prepričanja, da se trend hard rocka, post-hc glasbe ponovno vrača med mladino – vsaj v ZDA.
Kaj v bližnji prihodnosti realno pričakujete za svojo skupino?
V prvi vrsti računamo na festivale. Verjamemo pa tudi, da bomo v roku poldrugega leta nastopali z večjim tujim bendom na mednarodni turneji.
Pa v Sloveniji?
Ko izdamo single v maju, je načrt prodreti na radije in TV.
Radije? Kdo pa predvaja tovrstno glasbo?
Od večjih radijskih postaj zaenkrat še nobena, mogoče bomo pa mi prvi (smeh). Sicer smo ravno za Slovenijo pripravili balado, ki bo vsekakor bolj primerna za mainstream poslušalce. Računamo tudi na podporo založbe, v prvi vrsti pa bo radije vsekakor potrebo prijazno prepričati. Tu pa je še MTV Adria in še oddaja Vido zid – ko bomo imeli video spot. Vzameš kar imaš, verjameš v to iskreno, to ljudje čutijo in s tem jih lahko tudi prosiš za tovrstno sodelovanje.
Še kaj za konec?
Mirno lahko povem, da sta naša nova dva singla resničen presežek. Plošča, ki jo snemamo v nemškem studiu Die Farm Studios, je produkcijsko izredno dovršena. Lahko bi rekli, da »žge« 10 odstotkov manj, kot pa izdelki skupine Linkin Park.
Več o skupini lahko preberete na spodnjih povezavah.
