"Živimo v Sloveniji, mali deželi z malo filmske produkcije, tako da je za slovenskega igralca zelo nenavadno, da se mu kaj takega zgodi," pravi gledališki in filmski igralec.

"Vprašanje pa je, kako bo dalje, saj ne vidim nič kaj rožnato, glede na to, kaj se dogaja z državnimi dotacijami za nacionalno filmsko produkcijo. Kot v posmeh tej realnosti pa se dogaja, da ima Slovenija zmeraj boljšo filmsko produkcijo. Pojavljajo se mladi avtorji, ki s tako rekoč minimalnimi sredstvi naredijo vrhunske filme," dodaja Novak.

To je po njegovem mnenju lahko dvorezen meč, saj bi tisti, ki odmerjajo denar za filmsko produkcijo, lahko rekli: "Ja, poglejte, saj se da z majhnim denarjem narediti dobre filme!". Seveda je možno, pravi igralec, a se hkrati sprašuje, kaj iz tega sledi.

"Lahko začnemo kar vsi pisati scenarije samo za interiere, namesto da bi obdelovali širše teme, družbenokritične, politične ali take, ki zahtevajo masovne scene. Lahko snemamo torej samo dela, ki se tičejo interiera človeka. Slovenci jih imamo veliko. To so krasna, duhovita, sarkastična, dobro napisana dela, ki kar kličejo, da bi se jih dalo na film. Hočem reči, da se z malo denarja sicer da narediti celo svetovni film, ampak to se zgodi mogoče enkrat v tisoč primerih. Ostali filmi pa potrebujejo ustrezno širši zamah in temu se ne bi smeli odpovedati niti Slovenci," je prepričan Novak.

Po njegovem mnenju bi moral biti proračun slovenskega filma primerljiv s povprečnim proračunom kinematografij, primerljivih s slovensko, ki v Evropi kaj pomenijo. "V takem primeru bi si režiser in drugi ustvarjalci lahko tudi kaj privoščili."

Omenjena filma se sicer po igralčevih besedah tematsko tičeta bivše skupne države in primerjav s sedanjostjo. "Direktor v Stanju šoka je tipičen socialistični, da ne rečem socrealistični direktor, ki verjame v skupno stvar in se seveda znajde na preizkušnji, nakar je vprašanje njegove etike in morale, kako bo ravnal. Najprej mu zadiši obetaven kos pogače, potem pa v njem le prevlada, recimo, družbeni interes, torej tisto, kar pri nas običajno ni zmagalo. In zaradi poplave drugačnih interesov v naši družbi je nastal tudi film Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine. Prav ta pridobitniški interes je bil in bo pri nas temeljni kamen spotike. Zadeve so sicer glede na naš pravni red, ki pa je poln lukenj, potekale, recimo, legalno, vendar moralno sporno," pravi Novak.

Najhujše po njegovem mnenju je ponižanje, ki ga ljudje doživljajo. "Trideset let so delali, zdaj pa so dodelali in bodo odleteli kot 'knof od gat', kot temu pravimo po domače. In ravno to je za ljudi tako boleče. To, da se znajdejo v eksistenčni stiski, lažje preživijo kot pa eksistencialno muko, ko se sprašujejo o svoji vrednosti in smislu, ki vsakega človeka, tudi navadnega delavca, žene naprej."