V preteklih stotih letih je bila osnovna dejavnost Premogovnika Velenje pridobivanje premoga, danes pa so razvili številne druge programe in proizvode, ki tvorijo dejavnosti in storitve, prek katerih celotna skupina širi svoje poslovanje. Tako so vsi načrti Skupine Premogovnik Velenje usmerjeni v razvoj in nove investicije, velik poudarek pa namenjajo obnovljivim virom energije, kjer vidijo širok spekter danih možnosti dela in sodelovanja. "Premogovnik ima pomembno vlogo pri zagotavljanju zanesljive in varne oskrbe Slovenije z energijo, pri čemer upoštevamo tudi naš vpliv na okoljske vidike, med katerimi so izpusti toplogrednih plinov. Področju zajemanja CO2 in drugih plinov, ki so v jamskem zraku, bomo tudi v prihodnosti posvečali veliko pozornosti," je obljubil dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje.

Ko govorimo o lignitu, se ne moremo izogniti njegovemu negativnemu vplivu na okolje...

Da ima proizvodnja premoga velik vpliv na okolje, je seveda res, ker vsaka proizvodnja energije, pa naj bo premogovna, jedrska, hidro, plinska in ne nazadnje tudi energija iz obnovljivih virov, povzroča vplive na okolje. Vendar brez energije ljudje ne znamo več živeti. Energetika tako ali drugače vedno vpliva na okolje, v katerem se nahaja, tudi na globalne podnebne spremembe. Vendarle energetika samo zadovoljuje potrebe po energiji in ne generira njene porabe. Fosilna goriva bodo ostala glavni energetski vir še vsaj do sredine tega stoletja. Takšne so napovedi in kazalniki vseh mednarodnih strokovnih institucij. Slovenija ima omejeno količino OVE (obnovljivi viri energije, op. p.), kar dokazujejo številne študije, na katerih temelji tudi postavitev cilja 25 odstotkov OVE do leta 2020. Večji delež ni realno dosegljiv niti s tehničnega niti z ekonomskega vidika. Prav tako pred letom 2025 ne bo mogoče postaviti novega bloka jedrske elektrarne v Krškem, ki bi lahko nadomestil TEŠ 6. Povprečno preteče pri jedrskih elektrarnah od ideje do realizacije 15 let, pa še to je zelo optimističen scenarij. Uvoz električne energije v Sloveniji se bo v prihodnje povečeval skladno z rastjo njene porabe in noben od obnovljivih ali jedrskih virov ne more v nekaj letih pokriti rastočega primanjkljaja moči in več kot 2,5 TWh električne energije po sprejemljivi ceni. Brez izgradnje novega bloka 6 in po ustavitvi obstoječih blokov zaradi ekološke neustreznosti bi bila Slovenija po letu 2016 vsaj dvakrat bolj energetsko odvisna od uvoza električne energije kot danes, kar bi slabo vplivalo na zanesljivost oskrbe in tudi povečanje cene za čezmejne prenosne zmogljivosti, kar ima za posledico dodaten dvig cene električne energije. Kljub temu se zavedamo, da je treba težiti k vlaganju v razvoj OVE, bo pa za to potrebnih še nekaj desetletij. V vmesnem času bo treba zdržati s konvencionalnimi viri, med drugim tudi z uporabo premoga.

Torej premoga ne bo zmanjkalo?

Do leta 2020 je v Premogovniku Velenje predvidena proizvodnja premoga v višini 4 milijone ton letno, po tem letu se bo ta količina postopno zmanjševala in v letu 2027 znašala 3,2 milijone ton, v letu 2040 pa le še 2 milijona ton in tako vse do leta 2054. Strokovne službe Premogovnika Velenje so v letu 2009 ponovno natančno preračunale razpoložljive zaloge premoga. Uradno verificirano potrdilo o stanju zalog je 31. marca 2010 izdala komisija za ugotavljanje zalog, ki je bila imenovana s strani Ministrstva za gospodarstvo, Direktorata za energijo. Potrjene bilančne zaloge na dan 31. 12. 2008 znašajo 170 mio ton premoga, od tega odkopne zaloge znašajo 131.670.000 ton premoga. To zadošča za potrebe bloka 6 do konca njegovega obratovanja.

Malce ste že nakazali vaše mnenje o TEŠ oziroma bloku 6. Ste lahko bolj natančni?

Projekt izgradnje bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj je dobro zastavljen, da bo z najsodobnejšo tehnologijo pretvorbe domačega premoga v električno energijo, ki bo izpolnjevala vse ekološke standarde, sprejemljiv tudi za lokalno okolje, obenem pa bo z visokimi izkoristki za isto količino proizvedene električne energije potreboval manj premoga. TEŠ6 je upravičen tako z ekonomskega, ekološkega koz z energetskega vidika, poleg tega pa bo novi blok proizvajal električno energijo iz domačega premoga iz Šaleške doline. Ta predstavlja edini energetski vir, s katerim si Slovenija v dolgoročnem obdobju zagotavlja določeno stopnjo energetske neodvisnosti, saj ima Premogovnik Velenje zaloge premoga zagotovljene vse do leta 2054.

Kakšen je pravzaprav pomen Premogovnika Velenje za Šaleško dolino kot tudi širšo okolico in vso Slovenijo?

Premogovnik Velenje je od leta 1875 gonilna sila razvoja v velenjski kotlini in širši okolici. Ves čas delovanja je med največjimi delodajalci v Šaleški dolini, ki omogoča zaposlitev tako domačinom kot ljudem iz bližnje in daljne okolice. Skupaj s Termoelektrarno Šoštanj iz premoga na leto pridobimo tretjino električne energije, ki je porabimo v Sloveniji. S tem je Premogovnik Velenje eden najpomembnejših stebrov slovenske energetike, saj skrbi za varno in zanesljivo preskrbo z električno energijo. Velenje je prav po zaslugi Premogovnika iz majhne naselbine zrasel v sodobno mesto, ki je danes pomembno gospodarsko, kulturno, športno, upravno in izobraževalno središče. Mesto so namreč z delom svojih rok zgradili številni udarniki, predvsem rudarji. Smo družbeno in okoljsko odgovorno podjetje, ki ves čas v okolje, v katerem deluje, tudi vlaga. Sproti odpravlja in sanira posledice, ki nastajajo zaradi njegovega delovanja. Poleg tega podpira različna društva, klube in druge institucije ter tako prispeva k hitrejšemu in uspešnejšemu razvoju vseh področij življenja v lokalni skupnosti in s tem bistveno izboljšuje kakovost bivanja v Mestni občini Velenje, občini Šoštanj in v celotni Šaleški dolini. Premogovnik Velenje je ob 50-letnici izgradnje mestnega središča v Velenju prejel posebno priznanje za zasluge in prispevek pri graditvi in razvoju Velenja gradnik Velenja.

Kakšen je trend zaposlovanja Premogovnika kot tudi njegovih odvisnih družb?

Trenutno je v Premogovniku zaposlenih 1287 delavcev, v hčerinskih družbah 1250 ter pridruženih družbah 145, kar je skupno 2682 zaposlenih. V skladu z začrtano strategijo razvoja se delež zaposlenih v Premogovniku Velenje zmanjšuje, povečuje pa delež zaposlenih v odvisnih ter pridruženih družbah, saj želimo s prestrukturiranjem dejavnosti zagotoviti kakovostna delovna mesta tudi za bodoče rodove in tudi za čas, ko bodo zaloge premoga pošle.

S katerimi težavami se danes spopadate in kakšne naj bi bile rešitve?

Premogovnik Velenje nima večjih težav zaradi prilagajanja spremembam na trgu in prestrukturiranja dejavnosti. Zelo veliko vlagamo v razvoj tako tehnologij kot lastnega strokovnega kadra. Rezultat teh vlaganj je velik potencial znanja in izkušenj, ki jih izkoriščamo na eni strani za zelo učinkovito sodelovanje z najboljšimi dobavitelji opreme za odkopavanje (rezultat je tudi v svetovnem merilu najboljša oprema za podzemno odkopavanje debelih slojev lignita, ki je instalirana v jamah PV), na drugi strani pa tržimo naša bogata rudarska znanja pri različnih projektih tako v Sloveniji kot tudi zunaj naših meja. V zadnjih letih tako širimo obseg delovanja (prenos različnih vrst rudarskih znanj) na območja bivše skupne države (Bosna, Srbija, Makedonija) in tudi širše (Madžarska, Turčija).

Morda še na kratko o varnosti, glede na to, da smo samo v štirih mesecih v svetu videli kar dve hudi nesreči v rudnikih.

Premogovnik Velenje sodi med tehnološko in varnostno najbolj razvite premogovnike tako v Evropi kot v svetu. Je eden največjih in najbolj moderno opremljenih premogovnikov za podzemno pridobivanje premoga v Evropi. Podzemlje velenjskega premogovnika je s površino povezano s kar sedmimi odprtinami, od katerih štiri omogočajo lažji izhod iz jame. Dve odprtini sta vertikalna jaška, namenjena prevozu ljudi, dve povezavi pa sta vpadnika oziroma nadkopa. V našem premogovniku tudi ni nepodprtih prostorov, tako da v nobenem primeru ne more priti do popolne zatesnitve. Vsi jamski prostori so namreč zelo kakovostno podgrajeni, saj morajo optimalno služiti svojemu namenu. Vzpostavljen pa imamo vrhunski varnostni sistem, kar nam priznavajo tako domači kot tuji strokovnjaki. Precej časa že imamo v uporabi t. i. VTIS (varnostno-tehnološki informacijski sistem), prek katerega je jama povezana z osebo, ki je dežurna in ki lahko spremlja vse varnostne in tehnološke parametre v jami ter po potrebi posreduje.

Kako sta povezana premogovnik in kakovost bivanja ljudi v Šaleški dolini?

Premogovnik Velenje je v svojo strategijo zapisal trajnostni vidik delovanja in ga tudi uresničuje. Ob ekonomski uspešnosti se spoštujejo vsi okoljski normativi ter zagotavljajo kvalitetna delovna mesta in kakovostno bivalno okolje. Zato danes Šaleška dolina obiskovalcem ne kaže podobe rudarske pokrajine, ampak v veliki meri postaja turistično in rekreativno privlačna in zanimiva lokacija. Sproti namreč saniramo degradirane površine, ki smo jih preoblikovali zaradi pridobivanja premoga, uredili smo skoraj 20 kilometrov sprehajalno-kolesarskih poti okoli Šaleških jezer, postavili 100 novih klopi, pozimi smo uredili tudi progo za tek na smučeh, pomagali smo pri postavitvi novega otroškega igrišča v Šoštanju, ureditvi športnih igrišč in še bi lahko našteval. V Šaleški dolini bi težko našel dejavnost, v kateri Premogovnik vsaj posredno ne bi sodeloval ali bil vključen vanjo. Premogovnik Velenje je dejaven na mnogih področjih, ki niso vezana neposredno na energetiko, a smo na njih že sedaj poslovno uspešni, kar je prvi pogoj za učinkovito prestrukturiranje. Poleg tega je v Premogovniku Velenje dodana vrednost na zaposlenega bistveno višja (50.971 evrov) od regijskega povprečja (30.676 evrov), celo višja od slovenskega povprečja (34.168 evrov), zato lahko brez slabe vesti napišemo, da gre v naši družbi za kakovostna delovna mesta.