Pedagogi so prepričani, da na mlade, ki se odločajo za poklice, veliko vplivajo tudi televizijske oddaje. Zanimanje za izobraževanje na področju gastronomije in hotelirstva na primer konstantno narašča že štiri leta. Letos je vpis v te programe na šolah narasel celo za 15 odstotkov, kar je največ doslej. Akciji spodbujanja vpisa v izobraževalne programe za deficitarne poklice, ki jo je organizirala Gospodarska zbornica SLovenije, v okviru katere je svoja vrata odprlo devetošolcem več kot 170 podjetij z namenom, da jim predstavijo delovne procese in pogoje dela, se je pridružil novogoriški Hit. V največjem državnem igralničarju jih od 1542 zaposlenih v gostinstvu dela 300.
Vse več dobrih učencev v gostinstvo
»Na naši šoli imamo poklice, ki so zdaj zelo popularni. Zanimanje za program gastronomsko-hotelske storitve, ki združuje poklic kuharja in natakarja, je v vzponu. Letos smo morali zaradi velikega zanimanja dijake preusmerjati drugam,« pravi ravnateljica Biotehniške šole v Novi Gorici Barbara Miklavčič Velikonja. Na šoli se soočajo tudi z večjim vpisom za šolski program slaščičarja in kmetijsko podjetniškega tehnika. Zanimivo je, da se za gostinske poklice odloča vse več mladih, ki so imeli v osnovni šoli zelo dober uspeh. Pred leti je pregovorno veljalo, da se za gostinske poklice odločajo učenci, ki se morda niso mogli odločiti, kje bi se šolali, ali pa takšni s slabšim učnim uspehom.
»Zdaj so bolj odločeni, grem za kuharja. Pozna se do te mere, da sprašujejo, ali bodo omejitve pri vpisu. Povečal se je tudi vpis v šolski program kmetijsko-podjetniški tehnik. Zanj se odločajo predvsem učenci z družinskih kmetij. Zagotovo so takšne odločitve mladih tudi posledica vpliva medijev, ki vse večjo pozornost namenjajo samooskrbi in ekološko pridelani hrani. Mislim, da če bi se delo na kmetiji v medijih prikazalo s pozitivne plati, kot delo v naravi, kjer si sam svoj gospodar, bi ravno tako vplivalo na odločitve mladih,« je prepričana Miklavčič Velikonja.
Največji igralniško zabaviščni center v državi, hotel Perla, ima štiri restavracije in osem barov, v katerih dela 54 natakarjev in 44 kuharjev. Mlade, ki so Perline kuharje obiskali ob dnevu odprtih vrat, je med drugim zanimalo, kakšno hrano pripravljajo kitajskim gostom, ki so v zadnjem času najpogostejši obiskovalci Hitovih igralnic ob meji z Italijo. Vodja Perline kuhinje Matjaž Šinigoj jim je tako razložil, da Kitajci najraje jedo govedino, ribe in dobro kuhane testenine. Predvsem imajo radi sadje in ne marajo sladic.
Iščejo skoraj 1500 kuharjev
V Hitu vsako leto ponudijo od tri do pet štipendij za poklice gastronomsko-turističnega tehnika, gastronoma-hotelirja, slaščičarja ter gastronomskega tehnika. Štipendija je skromna, znašala naj bi nekaj manj kot 200 evrov. Dijak jo prejema celo leto do zaključka šolanja pod pogojem, da vsako leto opravi en mesec obvezne prakse v enem od Hitovih resursov. A je zanimanje za štipendijo majhno.
Na vprašanje, koliko zaslužijo natakarji in kuharji, delodajalci ne želijo odgovoriti. Po podatkih statističnega urada se mesečne plače natakarjev gibajo v povprečju med 896 in 1459 evrov bruto, v ostalih gostinskih in nastanitvenih dejavnostih pa naj bi bila povprečna plača med 900 in 2125 evrov bruto. Plače kuharjev so večja skrivnost. Število prostih delovnih mest kuharja se je na zavodu za zaposlovanje letos skoraj prepolovilo v primerjavi z obdobjem zadnjih štirih let. Domači ponudniki gostinskih storitev so letos potrebovali 1417 kuharjev in 2322 natakarjev.
Preko zavoda za zaposlovanje se je v program neformalnega izobraževanja in usposabljanja s področja gostinstva v zadnjih dveh letih vključilo 346 ljudi, od tega 294 za poklic kuharja. Udeleženci ob zaključku prejmejo potrdilo o udeležbi in uspešnosti, na osnovi katerega lahko nadgradijo izobrazbo s pridobitivijo certifikata za nacionalno poklicno kvalifikacijo. Zavod za zaposlovanje že več kot dve leti ne financira več programov za pridobitev formalne izobrazbe, tudi v smislu prekvalifikacij, s katerimi bi osebe pridobile formalno izobrazbo, ne.
