Poleg rokovanja, poljubljanja in izrekanja (ne)iskrenih želja bomo v teh prazničnih dneh predvsem veliko nazdravljali in ves čas jedli. Ker jemo tudi z očmi, je še kako pomembno, da bo hrana – z vsem, kar sodi zraven – lepo oblikovana. »Če dobimo goste, ki se stalno vračajo, bo zanje seveda najpomembnejši okus. Takrat pazimo predvsem, da nimamo umazanih krožnikov ali kozarcev. Če pa imamo novega gosta in ga želimo očarati, je zelo pomembno stiliranje hrane. Dober 'food styling' vam bo dvignil rejting za vsaj 50 odstotkov,« je prepričana Sabina Penšek, poklicna stilistka za hrano – torej tista, ki poskrbi, da je hrana v televizijskih ali spletnih oglasih pa tudi na fotografijah v tiskanih medijih vselej paša za oči.
Pogrinjki naj ne bodo kičasti
Ena najpogostejših napak, ki jih počnemo, ko v goste povabimo prijatelje, je pretiravanje. »Količina hrane na krožniku mora biti ravno pravšnja, vedno jo namreč lahko dodamo. Prvi vtis naj bo – vsega po malo, da ne gleda čez krožnik, razen če gre za tekmovanje ali če se želimo pohvaliti z največjim dunajskim zrezkom na planetu,« se nasmehne Penškova, ki je nasploh privrženka reka »manj je več«, zato ne mara načičkanih krožnikov.
Na krožniku naj bodo, pravi, le stvari, ki jih lahko zaužijemo. »Lovorjevega lista na primer ne moremo pojesti, zatorej nima kaj iskati na krožniku. Dekorativne stvari so lahko ob krožniku ali na prtičku kot dodatek pogrinjku.« Ti naj bodo takšni, svetuje, da mizo osvežijo. Tistim brez kreativne žilice polaga na srce, naj kdaj pa kdaj namesto v trgovino zavijejo v naravo. »Poleg sveč in svečnikov lahko na mizo postavimo storže ali smrekove vejice, ki jih lahko zavežemo s pentljo ali jim dodamo še kakšen okrasek, lahko jih popršimo z umetnim snegom in podobno. Če imamo v gosteh veliko ljudi, lahko na pogrinjke napišemo tudi njihova imena, lahko tudi okrasimo čaše. A naj ne bo preveč kičasto,« poudari stilistka za hrano.
Purana razrežemo pred gosti
Na praznično vzdušje naj nakazujejo le detajli, pravi sogovornica. Bodisi okraski bodisi adventne zadeve, kariraste pentlje in podobno. Miza naj bo prekrita s prtom. »Da malce omehča zadevo,« pripomni Penškova. V čem pa naj postrežemo hrano? »V loncih zagotovo ne, to je grdo. Naj bo v posodah za serviranje hrane. Narezki naj ne bodo na krožniku, ampak na leseni deski. Tudi za tatarski biftek je lepše, če je postrežen na deski ali keramični posodi. Sama ga pripravim v modelčku, ubijem en rumenjak, da se pocedi po bifteku, in že se ga začne veselo streči,« podeli preprost nasvet.
Kako pa stilistka za hrano postreže na primer pečenega purana? »Najbolj atraktivno je videti, če ga prinesemo celega na rezalni podlagi, deski. Ta je lahko okrašena s svežim sadjem – recimo grozdjem ali majhnimi hruškami – ali pa s suho sadno različico. V tem primeru lahko dodamo tudi lovorjev list, ker ne gre za krožnik, s katerega bomo jedli, ali pa rožmarin, da ga lahko vonjamo. Lepo so videti tudi orehi – celi in jedrca,« strese nekaj idej iz rokava.
In, poudari, pomembno je, da začnemo meso rezati pred gosti. Če gre za samopostrežni bife, narežemo nekaj kosov, potem nož prepustimo povabljencem. »Puran je sicer malo kompliciran, ker ga je treba pravilno razrezati. Najprej se lotimo prsi, nadaljujemo z bedri in krili, potem pa ga začnemo trgati z vseh strani,« se Penškova nasmehne, ko se zave krutega prizvoka lastnih besed.
Stilistka po naključju
Pri videzu hrane so sila pomembne tudi barve. »Vse, kar v jedi obdrži barvo, nam daje občutek svežosti, poželjivosti. Če je v krožniku vse rjavo, bo delovalo razkuhano, postano, starikavo. In imeli bomo občutek, da ni pestrosti okusov. Zato pri enolončnicah in mesnih jedeh dodajamo sveže začimbe, denimo nasekljan svež peteršilj ali drobnjak. Pri indijskih jedeh pa koriander in čili,« razloži stilistka za hrano, ki priznava, da je prav tovrstne jedi najtežje narediti privlačne tudi na snemanjih.
Kako je naša sogovornica sploh padla v poklic, ki je pri nas vse prej kot pogost? »Po naključju,« se nasmehne Penškova. Že v najstniških letih je rada kuhala, potovala in fotografirala. S potovanj je prinašala eksotične kulinarične okuse, ki jih je želela doma poustvariti. Začela je pisati kulinarični blog Foodista, ki se je z leti preimenoval v Tolsto nutrijo, kjer še danes deli svoja kulinarična doživetja in recepte nenavadnih jedi. »Pri snemanju reklam sem sodelovala kot asistentka na vseh mogočih področjih, tudi pri scenografiji. Nekoč so prišli tujci in z njimi tudi stilist za hrano, ki je potreboval asistenta. Kolegi so vedeli, da rada kuham in pišem blog, zato so predlagali, da bi mu pomagala pri nabavi sestavin. Po dveh letih asistiranja, ko sem ustvarila svoj portfolio, so me začeli klicati za projekte tudi samostojno. Zdaj od tega živim že šest let,« je zadovoljna 35-letna Ljubljančanka, saj je to poklic, ki udejanja vse njene ljubezni.
