Slastne piade
Da bralec od vseh pomladnih zeli, ki jih v tem času redno srečuje v tej rubriki, ne pade v depresijo, bomo tokrat kakšno razdrli o slastnih in sila enostavnih prigrizkih, pravzaprav nekakšnih italijanskih toplih sendvičih – piadah oziroma piadinah (ki resnici na ljubo pogosto vsebujejo ravno prej omenjene zeli). Gre za ploščat kruh iz bele pšenične moke, olivnega olja, soli in vode, še najbolj podoben malo debelejši pšenični tortilji. Že stoletja ja piada značilna za italijansko pokrajino Emilija-Romanja, ime pa je najverjetneje dobila po grško-bizantinski piti, saj je bila omenjena pokrajina v zgodnjem srednjem veku pod močnim vplivom grških osvajalcev, ki so s seboj prinesli tudi svoje recepte. Piado oziroma piadino, kot se tudi imenuje, spisi prvič omenjajo že leta 1371. In sicer takole: »Piadina je narejena iz pšenične moke, navlažene z vodo in začinjene s soljo. Nato jo zgnetejo z malo mleka in tudi nekoliko loja.« Danes namesto ovčjega ali govejega loja večinoma uporabljajo olivno olje, mleko (ki piadam sicer daje mehkobo) pa večinoma opuščajo. Na primer v Riminiju ali Raveni piade prodajajo sveže pripravljene, polnjene z raznimi siri, zelenjavo, pršutom in suhimi salamami, poznajo pa tudi sladke izvedenke, polnjene na primer z marmelado ali čokoladno kremo. Zanimivo je tudi, da so v okolici Riminija piade tanjše in večjega premera, v Raveni pa vam postrežejo z debelejšimi. Piada nima prav nobene povezave s partizanskim junakom Mošo Pijadejem, kot bi zaradi podobnega priimka morda kdo nehote pomislil, so jih pa drugačne vrste junaki, ruski kozmonavti, na mednarodni vesoljski postaji Mir s slastjo zobali v okviru poskusa s sredozemsko dieto. S tem je bilo seveda uradno potrjeno, da so piade dobesedno nebeško dobre. Po spodnjem receptu si jih lahko pripravite deset, nato pa preizkušate različne nadeve. Glede na letni čas boste morda želeli poskusiti s sotiranimi (skupaj s sesekljano šalotko ali česnom na hitro popečenimi na olivnem olju ali maslu) koprivami, ki jih nadevamo po polovici piade, na vrh položimo kakšno rezino sušenega kraškega ali kuhanega pršuta ter kakšno rezino mocarele ali ostružke parmezana (po želji), nato pa piado prepognemo čez polovico. Če imamo pri roki genovski pesto, z njim namažemo polovico piade, drugo polovico pa nadevamo s pršutom in narezanimi češnjevimi paradižniki. Vse skupaj posujemo z naribanim parmezanom in prepognemo, nato pa nekoliko pogrejemo v ponvi. Tradicionalni nadevi vsebujejo pretežno kuhan ali pečen pršut, parmsko šunko ali mortadelo v kombinaciji z različnimi siri in rukolo ali kakršno koli listnato zelenjavo. Mesnine lahko seveda izvzamemo in piado pripravimo s tenko narezanimi popečenimi bučkami ali jajčevci, mladim sirom in denimo svežim čemažem. Postrežemo samostojno ali s solato in dobrim rdečim vinom.
