Kaj pa jagnje?

Pred nami je praznični konec tedna, tradicionalno v znamenju trdo kuhanih jajc, hrena, šunke, potice in podobnih jedi. Tu pa se seznam ne konča, poleg železnega repertoarja obstajajo še druge velikonočne jedi, ki se jih utegnejo razveseliti številni, ki jim vsako leto enak jedilnik že preseda. Marsikje ob tej priložnosti pripravijo jagnje, pa ne le v obliki peciva iz modela. V ovčjerodnih krajih se zadeve seveda lotijo z vrtenjem nad žerjavico, a za to potrebnega pribora pač ne premore vsak, zato se bomo z današnjim receptom omejili zgolj na stegno in običajno pečico. Saj če nam vremenoslovci ne bi napovedali bolj kumrnih praznikov, bi bil čas več kot primeren za vrtno pečenje denimo jagnječjih zarebrnic na žaru, a vsega pač ne moremo imeti. V prihajajočih praznikih obstaja še en pomembni igralec – zajec. Največkrat najdemo naslikanega poleg pisanic ali pirhov. Slednji so po tradiciji rdeče barve, kar se skriva že v njihovem imenu. Piros denimo po madžarsko pomeni rdečo barvo, po grško ogenj, pyrěti po češko pomeni pordeti. Zajec v velikonočni ikonografiji pomeni poganski simbol spomladanske plodnosti, med drugim se pojavlja tudi kot prispodoba germanske boginje Eastre in tisti, ki znese velikonočno jajce. Od imena Eastra izvirata easter in ostern, britansko in germansko ime za veliko noč. Od tod tudi easter hare in osterhase, kakor Angleži in Nemci imenujejo velikonočnega zajca. Istega izvora je tudi ime znane madžarske plemiške družine Esterhazy. Pri vsem tem je zanimivo, da na velikonočno obloženih mizah zajec sploh ni pogost; najbrž zato, ker je zajčevina od nekdaj veljala za dietno, domala vegetarijansko meso (v nekaterih deželah severovzhodno od nas perutninsko, zajčje in podobno meso še dandanes dejansko velja za »vegetarijansko«)! In ker mora biti velikonočna miza za dobro letino obložena s karseda bogato hrano, zajec tam pač nima mesta. Tradicijo pa velja kdaj pa kdaj prikrojiti po svoje, saj dandanes povečini ne lomastimo vse dni s sekiro po gozdovih in ne opravljamo tako težaških del, da bi bili upravičeni do tako kalorične hrane. Praznike si lahko naredimo prehransko manj obremenilne in na mizo, če že mora biti meso, postavimo jedi iz zajčjega mesa ali jagnjetine, ki jim priložimo kakšno lahko spomladansko solato. V hladnejših legah morda še najdemo dovolj mlad regrat… Tudi tradicionalno kuhano svinjsko šunko, čeprav gre za pustejši kos mesa, lahko zamenjamo z ustreznim kosom drugačnega mesa, če nam svinjina po okusu ali iz zdravstvenih razlogov ne ustreza. Malokdo ve, da je pri nas moč kupiti že pripravljeno, prekajeno in kuhano velikonočno šunko iz – konjskega mesa! Pri ljubljanskem mesarstvu Krušič, edinem večjem podjetju, specializiranem za konjsko meso pri nas, jo lahko kupimo v klasični prekajeni različici, po dogovoru pa tudi spečeno v testu. Ker gre za najbolj zdravo vrsto mesa, lahko takšno šunko uživamo brez slabe vesti, saj ne povišuje holesterola. In seveda – ne pozabimo na hren. Poleg običajnega naribanega korena so odlični mladi listi, ki jih pripravimo kakor listnato solato!