Da z obtožbo, pod katero se je podpisal Jože Kozina s specializiranega državnega tožilstva, ni vse v redu, je že vse od začetka opozarjala Kudićeva zagovornica Branka Zobec Hrastar, a to, da je obramba kritična do izdelkov tožilstva, seveda ni nič neobičajnega. A kritike so bile vendarle utemeljene, saj je sodnica po zadnjem zaslišanju davčnih inšpektoric naredila odločilni korak. Zadevo bo ponovno prevzel preiskovalni oddelek, ki ga, kot kaže, v prihodnje čaka še veliko dela. Sodni postopek zoper obtoženega Kudića bo tako nedvomno trajal precej dlje, kot je bilo pričakovati, razen če ne bo Kozina obtožbe medtem odločilno spremenil oziroma popravil.
Zobec-Hrastarjeva je že na predobravnavnem naroku opozarjala, da je v obtožbi najprej navedeno, da je Kudić davčni upravi predložil obrazec mesečnega obračuna DDV za december 2008 in v njem navedel lažne podatke o vstopnem in izstopnem DDV, čeprav računi niso obstajali in nabave blaga oziroma nepremičnin ni bilo. V nadaljnji obrazložitvi obtožnice pa se je po navedbah obrambe Kozina osredotočil le na en račun, ki ga je Kudićevo podjetje Maxicom ING izstavilo (tudi Kudićevemu) podjetju Maxicom.
Pregledati bo treba še kup računov
Kot nam je zdaj pojasnila tiskovna predstavnica ljubljanskega okrožnega sodišča Mateja Jazbec, tožilstvo trdi, da so bili fiktivni vsi računi (v skupnem znesku 3,4 milijona evrov), ki se nanašajo na december 2008. Sicer je bil davčni postopek izveden za celotno leto 2008, za december pa »inšpiciran« le en račun v višini 450.000 evrov. Kljub temu pa tožilstvo Kudiću očita fiktivnost vseh 149 računov, čeprav preostalih 148 nihče sploh ni pregledal. Po navedbah sodišča bo moral zdaj preiskovalni sodnik pridobiti vseh 149 računov (tožilec jih v spis ni predložil in z njimi tudi ne razpolaga) in zaslišati vse priče, ki so s temi računi kakor koli povezane. Ko bo vse to naredil, bo spis spet vrnjen sodnici Fekonji, ki bo sojenje nadaljevala.
Na sodišču so nam zagotovili, da vrnitev primera preiskovalnemu sodniku nima nobenega vpliva na postopek proti Adnanu Kantareviću, ki si je v začetku s Kudićem delil zatožno klop. Kantarević je namreč že na predobravnavnem naroku navedbe iz obtožbe v celoti priznal in obsodili so ga na deset mesecev tako imenovanega vikend zapora, 15.000 denarne kazni ter povrnitev več kot 24 tisočakov protipravno pridobljene premoženjske koristi. Kantarević je bil obtožen pranja denarja, v eni od bank v Avstriji je namreč za Kudića »opral« 193.900 evrov.
Kudića so kriminalisti sicer ovadili za skupno kar 52 kaznivih dejanj. Za nobenega, razen omenjenega, sodna preiskava sploh še ni bila uvedena, torej je Kozinova obtožba le majhen delček veliko širše zgodbe. Kudić je bil namreč lastnik številnih podjetij, ki naj bi od leta 2008 ustvarila več deset milijonov evrov prihodkov, za katerimi pa naj bi se po mnenju preiskovalcev skrivali fiktivni posli, na podlagi katerih je nato neupravičeno zahteval vrnitev DDV. Policija je ugotovila, da naj bi mu tako iz proračuna uspelo izmakniti več kot pet milijonov evrov.
V skrbeh zaradi morebitnega bega
Postavlja se torej vprašanje, zakaj je tožilstvo pohitelo z obtožbo, ki se nanaša zgolj na december 2008, če naj bi se obtoženi s fiktivnimi posli ukvarjal precej daljše obdobje. Odgovor je mogoče razbrati iz pojasnila, ki so nam ga poslali s specializiranega tožilstva. Kot so zapisali, je bilo treba že novembra 2011 prav obravnavano davčno kaznivo dejanje izvzeti iz bistveno obsežnejše celote, upoštevajoč informacijo, da je Kudić pred tem dobil tudi državljanstvo BiH, zaradi česar je obstajala nevarnost, da se bo izognil kazenskemu postopku v Sloveniji. S tožilstva so tudi sporočili, da bodo zahtevo za preiskavo te »obsežnejše celote« vložili prihodnji mesec. Glede vrnitve spisa na preiskovalni oddelek pa menijo, da gre pač za presojo sodnice, da bo posamezna dejstva hitreje razjasnila s pomočjo preiskovalnega sodnika, sploh ker gre za izredno zapleteno in obsežno davčno kazensko zadevo.
Sklepamo lahko torej, da se je tožilstvu pri sestavljanju in vlaganju obtožbe zelo mudilo, kar je vplivalo na končni izdelek. Bi pa njene vsebinske pomanjkljivosti moral ugotoviti zunajrazpravni sodni senat, ko je reševal ugovore zoper obtožbo. A se to očitno ni zgodilo.
