Kot je povedal višji svetovalec za zaščito in reševanje na Mestni občini Nova Gorica Bogdan Zoratti, še niso mogli temeljiteje pregledati terena na in ob zemeljskem plazu. Ta se razteza na površini 30 krat 40 metrov, globok pa je okrog devet metrov.
»Območje plazu je zaenkrat pokrito z nepropustnimi ponjavami, za oceno stanja in ogroženosti pa bomo morali počakati, da se vsaj malce osuši,« je povedal Zoratti.
Večjo nevarnost kot za stanovanjske hiše predstavlja plazenje zemlje za vodovodno cev, ki je glavni vodovod iz slovenskega vodnega vira Mrzlek v Italijo. »Če bi prišlo do novega plazenja pobočja, bi bila tu potrebna velika intervencija, da bi rešili glavno vodovodno povezavo za Gorico. V nasprotnem primeru pa bomo poskušali plaz sanirati tako, da bomo tam postavili pilotno steno,« je še povedal Zoratti.
Če bi se plaz še širil, pa bi lahko ogrozil dva stanovanjska objekta, enega na slovenski strani, pod njim pa je stanovanjski blok na italijanski strani meje. Vendar Zoratti meni, da do tako velikega plazenja vendarle ne bo prišlo.
V Mestni občini Nova Gorica je sicer registriranih 114 zemeljskih plazov od leta 2001, vendar jih je polovica že saniranih. »Med njimi ni zelo kritičnih, vendar se nam to lahko kaj hitro zgodi, zato vse aktivne plazove nenehno opazujemo. Tudi tiste velike plazove, za sanacijo katerih mora poskrbeti države,« je še dejal Bogdan Zoratti, ki je tu omenil predvsem zemeljski plaz v Šmihelu, ki je bil vpisan med plazove velikega obsega in za sanacijo katerega bo morala poskrbeti država.
