Usodna raztrgana vranica
Nesrečna smrt 81-letne pacientke sega v leto 2011, ko so svojci 19. marca zvečer v trebanjski zdravstveni dom pripeljali 81-letno Zlato Frelih, ki je padla po stopnicah v počitniški hišici. Po sprejemu sta zdravstveni tehnik in tehnica Frelihovi najprej preverila vitalne funkcije, ko se je Humar, ki je bil takrat dežurni zdravnik, vrnil s hišnega obiska, pa jo je pregledal še sam. Ocenil je, da gre za udarnino prsnega koša in posumil na zlom rebra, vendar – kot je dejal kasneje – rentgensko slikanje pri sumu na zlom enega rebra ni potrebno. Pacientki, ki je tožila zaradi bolečin na levi strani hrbta pod lopatico, je dal protibolečinsko injekcijo in po pol ure še enkrat opravil osnovni pregled.
Ker sprememb ni bilo (pacientka naj bi se celo počutila malo bolje), so jo po dobri uri odpustili v domačo oskrbo. Humar ji je predpisal protibolečinsko terapijo in 14-dnevni počitek ter naročil, da mora v primeru poslabšanja znova poiskati zdravniško pomoč. A Frelihovo so svojci že naslednje jutro našli mrtvo, obdukcija pa je pokazala, da je ponoči izkrvavela zaradi raztrganine vranice. Izkazalo se je tudi, da je pri padcu utrpela serijski zlom kar enajstih reber ter raztrganino in obtolčenino pljuč.
Različni mnenji strokovnjakov
Humar je že v preiskavi zavrnil vse očitke glede malomarnega zdravljenja in poudaril, da je izvedel vse potrebne preiskave. Kljub temu simptomov, ki bi kazali na tako resne poškodbe, ni ugotovil. Tožilstvo je po drugi strani upoštevalo mnenje komisije za fakultetna izvedeniška mnenja pri ljubljanski medicinski fakulteti, ki je ocenila, da raztrgane vranice s kliničnim pregledom sicer ni mogoče ugotoviti, je pa z omenjenim pregledom in merjenjem tlaka mogoče ugotoviti krvavitev. Prav rezultati ponavljanih meritev tlaka so kazali na večjo notranjo krvavitev, zato bi moral zdravnik pacientko napotiti v bolnišnico, kjer bi ji verjetno lahko rešili življenje, je še ugotovila komisija.
Zaradi očitkov o malomarnem zdravljenju je moral Humar sesti na zatožno klop novomeškega okrožnega sodišča, kjer je med drugim pojasnil, da simptomov notranje krvavitve pacientka ni kazala, tudi spremembe krvnega tlaka in utripa pa naj bi se odvijale v območju normalnih vrednosti. V Novem mestu je sicer kot zadnji pričal sodni izvedenec za področje družinske medicine Igor Švab – ta je skupaj z Vladimirjem Smrkoljem tudi pripravil izvedeniško mnenje –, ki je poudaril, da je šlo za zahteven diagnostični primer, kjer je bil postopek obravnave pacientke korekten, prišlo pa je do napačne presoje, ko je nastajal šok. Razvijajoči se šok je namreč težko ugotoviti, je povedal, ker so na začetku vrednosti krvnega tlaka in pulza v mejah normale, šele kasneje pa se pojavijo tudi drugi znaki. »Šlo je za napako v presoji zdravnika in ne za malomarno zdravljenje,« je po predstavljenih okoliščinah na sodišču ugotovitve povzel Švab, čemur je prisluhnilo tudi tožilstvo.
