Kordež, ki je bil zaradi ponarejanja listin in zlorabe položaja pri preprodaji trgovskega centra Primskovo obsojen na šest let in pet mesecev zaporne kazni, je prag jetnišnice na Dobu prestopil v petek, 26. julija, v javnosti pa je precej začudenja poželo dejstvo, da so ga že po tednu dni na sprejemnem oddelku premestili na polodprti oddelek dobskega zapora v Slovenski vasi. »A to ni čisto nič neobičajnega,« zatrjuje direktor zapora na Dobu Jože Podržaj, »saj formalnopravno nismo imeli prav nobenega razloga za drugačno obravnavo Kordeža od drugih obsojencev.« V zapor na Dobu je namreč prišel sam in na dan, ko bi moral, poleg tega nima odprtih kakšnih drugih kazenskih postopkov. »V njegovem primeru smo tako ravnali popolnoma enako kot v vseh podobnih primerih, v nasprotnem bi bilo naše početje diskriminacijsko,« je prepričan Podržaj.
Na polodprtem oddelku ni niti ograje
Pri podpisovanju odločbe o namestitvi Kordeža na polodprti oddelek je direktor zapora izhajal iz prepričanja, da eden najbolj znanih zapornikov tega ne bo zlorabil. Da denimo ne bo pobegnil, kar v Slovenski vasi ne predstavlja nobene težave, saj poslopja ne obdaja ograja ali kakšne druge fizične ovire, pač pa ima 65 obsojencev, kolikor jih je bilo prejšnji teden na polodprtem oddelku, samo omejeno območje gibanja. Zlorabo namestitve na polodprtem oddelku predstavlja tudi vnos alkohola, mamil ali pa napad na drugega obsojenca ali paznika. »A od Kordeža takšnih zlorab ne pričakujem,« je jasen Jože Podržaj. Če pride do katere od naštetih zlorab, pa so pravila jasna – takšnega obsojenca se takoj vrne nazaj na zaprti oddelek.
Svojo odločitev utemeljuje tudi s podatkom, da je letos v zapor na Dobu prišlo 165 novih zapornikov, od tega samo 41 s prostosti, medtem ko so druge tja pripeljali iz pripora. In od teh 41, ki so tako kot Bine Kordež na prestajanje kazni prišli s prostosti, so 22 obsojencev takoj premestili na polodprti oddelek. »Med njimi sta bila tudi dva, ki sta bila obsojena na daljši zaporni kazni od Kordeža,« širšo sliko razgrinja direktor Doba. Za prestajanje kazni na polodprtem oddelku tako izbirajo predvsem obsojence, ki nimajo motiva za pobeg ali zlorabo namestitve, zato tisti, ki pridejo na Dob iz pripora, načeloma nimajo možnosti za takojšnjo prestavitev na polodprti oddelek. »Če je sodišče ocenilo, da obstajajo razlogi za pripor, potem tudi mi v začetni fazi ne moremo razmišljati drugače. Treba pa je vzpostaviti neko zaupanje z obsojenim, kar je možno šele po nekem času, preživetem v zaporu,« pravila glede določanja zaporskega režima pojasnjuje Jože Podržaj.
Dolga pot do prostih izhodov
Močan argument, da bi čim več obsojencev kazen prestajalo na polodprtih ali odprtih oddelkih zaporov, je tudi dejstvo, da je takšno prestajanje kazni za državo najcenejše, saj so stroški oskrbe zaprtih na ta način nižji. Obsojencev s teh oddelkov namreč ni treba voziti k zdravniku ali na sodišče, saj te poti opravijo sami. Večina zaprtih na polodprtem oddelku tudi dela na tamkajšnji kmetiji, medtem ko se nekateri vozijo na delo v javni zavod Pohorje na Dobu.
Še bolj sproščen režim prestajanja kazni imajo na odprtem oddelku dobskega zapora v Puščavi pri Mokronogu, kjer je prejšnji teden prestajalo kazen 18 obsojencev. Večina tamkajšnjih zapornikov dela pri zunanjih delodajalcih, za razliko od obsojencev s polodprtega oddelka pa lahko uporabljajo tudi internet in prenosne telefone. Tudi odprti oddelek seveda ni ograjen, zapornike pa nadzoruje zgolj en paznik, ki ob tem opravlja tudi naloge oskrbnika. Na polodprtem oddelku sta po drugi strani večino dneva za nadzor zadolžena po dva paznika, zvečer in ponoči pa le eden.
Na polodprtem in odprtem oddelku je režim prestajanja kazni bolj prijazen tudi glede možnosti izhodov iz zapora ob koncih tedna. Zaporniki na obeh oddelkih morajo prestati najmanj petino kazni, nato pa lahko začnejo konce tedna preživljati na prostosti. A tudi glede te ugodnosti velja načelo postopnosti, kar pomeni, da obsojenci sprva zunaj ne morejo preživeti kar celotnega konca tedna, pač pa do te največje ugodnosti pridejo z vzpostavitvijo nekega zaupanja. Najprej jim tako običajno odobrijo enega ali več nekajurnih obiskov v bližnji okolici zapora, nato odsotnost za ves dan, potem tudi odsotnost čez noč, šele zatem pride na vrsto izhod za ves konec tedna.
Možnost izhodov imajo tudi obsojenci iz zaprtega dela zavoda na Dobu, kjer je trenutno zaprtih okoli 500 ljudi, vendar morajo pred tem prestati večji del kazni. Da je možnosti za izhode z zaprtega oddelka precej manj, pa kaže podatek, da ima možnost prostih izhodov trenutno le okoli 20 odstotkov tam zaprtih oseb.
