»S sodbo se ne strinjam in ne sledi dejanskemu dogajanju, a jo moram spoštovati. Dodaten problem je seveda, ker iz vsega nisem ničesar prejel, a ustvarja se vtis, da imam milijone.« Tako je včeraj nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež komentiral odločitev višjega sodišča, ki ga je zaradi zlorabe položaja in ponarejanja poslovnih listin pri preprodaji trgovskega centra Primskovo obsodilo na šest let in pet mesecev zaporne kazni. S tem je Kordežu dosodilo še leto dni in pet mesecev daljšo zaporno kazen kot prvostopenjsko sodišče.
Kordež včeraj sodbe ni želel podrobneje komentirati. »Svoja stališča in argumente sem že večkrat predstavil in nimam kaj dodati,« je poudaril. A Merkur je bil s preprodajo trgovskega centra Primskovo oškodovan za skoraj deset milijonov evrov. Toliko je namreč s preprodajo trgovskega centra zaslužil Merfin, ta posel pa je lastnikom Merfina, med katerimi je bil največji prav Kordež, omogočil, da so si pozneje izplačali za 12 milijonov evrov dividend, s katerimi so poplačali velik del osebnih posojil, ki so jih najeli pri menedžerskem prevzemu.
Primer Primskovo je tako skoraj štiri leta po tistem, ko smo ga razkrili v Dnevniku, dočakal svoj sodni epilog. Odločitev senata pod vodstvom Milene Jazbec je namreč pravnomočna, Kordež lahko zdaj vloži le še zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa ne zadrži izvajanja kazni. Sodišče bo tako že v mesecu dni Kordeža pozvalo na prestajanje kazni, če tožilstvo pred tem zaradi begosumnosti zanj ne bo zahtevalo pripora.
»Višje sodišče lahko določi višjo ali pa tudi nižjo kazen kot prvostopenjsko sodišče, čeprav so v praksi primeri, ko bi višje sodišče določilo višjo kazen, redki,« je včeraj ocenil nekdanji predsednik odvetniške zbornice Miha Kozinc. Kot dodaja Matjaž Ambrož s katedre za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti, zakon predpisuje kazen v intervalu, znotraj katerega jo sodišče odmeri glede na težo storjenega kaznivega dejanja, storilčevo krivdo in olajševalne ter oteževalne okoliščine. Čeprav pravnomočno izrečene kazni nimajo formalnega precedenčnega učinka, je po pojasnilih Ambroža njihov neformalni vpliv razmeroma velik. »Sodišča pri odmeri kazni običajno upoštevajo preteklo sodno prakso v podobnih primerih, prav tako pa so referenčna točka za tožilstvo in obrambo pri morebitnih pogajanjih o priznanju krivde.« pojasnjuje Ambrož.
Primer Primskovo bi tako utegnil vplivati tudi na še ne pravnomočno sodbo proti nekdanjemu predsedniku uprave Luke Koper Robertu Časarju, ki je bil na prvostopenjskem sodišču obsojen na šestletno zaporno kazen. Prav tako ni mogoče izključiti, da bi sodišče primer Primskovo upoštevalo tudi v nekaterih drugih odmevnih primerih, če bi se ti končali z obsodilnimi sodbami. Zaradi domnevno sporne preprodaje delnic Istrabenza se namreč trenutno zagovarjata nekdanja predsednika uprave Istrabenza in Pivovarne Laško Igor Bavčar in Boško Šrot, na zatožno klop pa je že moral sesti tudi bivši predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, ki mu tožilstvo očita zlorabo položaja in prekoračitev pooblastil.
Kordež morda kmalu spet na zatožno klop
Kordež se bo morda že v kratkem znova znašel na zatožni klopi. Tokrat zaradi domnevno spornih nakazil sredstev na liechtensteinsko družbo Saturo Establishment ter zaradi spornega prenosa desetih trgovskih centrov na družbo HTC Dva, ki ji je Merkur pod njegovim vodstvom odobril tudi za 180 milijonov evrov posojil. Preprodaja trgovskega centra Primskovo in posli s HTC Dva sta sicer dva izmed ključnih razlogov, zaradi katerih je Merkur tudi končal v prisilni poravnavi in se ponovno otepa stečaja. Od teh poslov so namreč Merkurju ostali le visoki dolgovi, oslabitve teh poslov pa so izničile praktično celoten kapital družbe, ki so jo morale banke konec lanskega leta znova dokapitalizirati. Kot smo razkrili, je uprava Merkurja že začela priprave na razdelitev družbe na dva dela in oddelitev osrednje divizije Merkur na novoustanovljeno družbo, kar je tudi edini način, ki bi omogočil preživetje vsaj zdravega dela nakelske skupine.
Višje sodišče pa je konec minulega tedna potrdilo kazni za bivšo finančnico Merkurja Janjo Kraševec in nekdanjega direktorja družbe Kograd Igem Ota Brgleza, ki jima je okrožno sodišče dosodilo poldrugo leto zaporne kazni oziroma šest mesecev več, kot je zahteval okrožni državni tožilec Jože Kozina. Sodni senat pa je po neuradnih informacijah razveljavil sodbo proti bivšemu članu Merkurjeve uprave Milanu Jelovčanu, ki bo moral tako znova sesti na zatožno klop. Sodišče naj bi namreč ocenilo, da je bil pri Jelovčanu premalo dokazan in utemeljen naklep, po njihovem mnenju pa Jelovčan očitno ni vedel, da Kordežu pomaga pri storitvi kaznivega dejanja.
Namesto da bi šli v zapor, bi delali v korist družbe
Zakaj so Kordežu določili strožjo kazen, kot mu jo je lani septembra odmerilo prvostopenjsko sodišče, na višjem sodišču včeraj niso želeli pojasniti, saj sodba še ni bila vročena vsem strankam v postopku. Prav tako nam do konca redakcije odgovorov niso posredovali niti iz specializiranega državnega tožilstva, ki je za Kordeža tudi zahtevalo strožjo kazen.
Medtem ko Kordež včeraj ni želel razkriti, ali bo zahteval sodno varstvo, pa sta to že napovedala Darja Roblek in Stanislav Rosenstein, odvetnika Kraševčeve in Brgleza. »Sodbe še nisem preučil, zato je podrobneje ne bi mogel komentirati. Bom pa sodišču zagotovo predlagal, da moja stranka kazen odsluži v hišnem priporu oziroma z družbeno koristnim delom,« nam je povedal Rosenstein. Podobno tudi Roblekova napoveduje, da bo sodišču predlagala alternativno obliko prestajanja kazni, to je družbeno koristno delo. Te možnosti pa ne bo imel Kordež, saj je alternativna oblika prestajanja kazni možna le pri zapornih kaznih, krajših od treh let.
Kordeževa vila uradno v lasti odvetnika Korošca
Čeprav je višje sodišče razveljavilo desetmilijonski premoženjskopravni zahtevek, pa se Kordež še ni rešil odškodninskih tožb, ki jih je prav zaradi preprodaje trgovskega centra Primskovo proti nekdanjim članom uprave in nadzornega sveta že vložila nova uprava Merkurja. Toda izplen teh odškodninskih tožb je zelo vprašljiv, saj je številnim nekdanjim članom uprave in nadzornega sveta Merkurja svoje premoženje že uspelo obvarovati pred upniki.
Med drugim je tako pred upniki varna tudi Kordeževa vila v Lescah, ki jo je Gorenjska banka po dostopnih podatkih prodala na nedavni dražbi. Kordeževo polovico vile (preostala polovica je v lasti njegove soproge) je namreč kupila novoustanovljena družba Zelena Hiša, ki je prek družbe Hansa Invest uradno v lasti celjskega odvetnika Dušana Korošca. Na vprašanje, v kakšnem razmerju je z družbo Zelena hiša, Kordež včeraj ni odgovoril, že lani pa smo v Dnevniku razkrili, da naj bi nekdanji prvi mož Merkurja iskal slamnatega kupca, ki bi na dražbi kupil njegovo hišo. Že marca 2010 sta zakonca Kordež družinsko hišo v Lancovem z darilno pogodbo prenesla na hčer, vendar to ni preprečilo tožilstvu, da ne bi vpisalo zaznambe prepovedi odtujitve ali obremenitve.
Podobno je leta 2010 tudi Jelovčan polovico hiše v Mlaki pri Kranju z darilno pogodbo prenesel na soprogo, na hišo pa je bila nato vknjižena tudi hipoteka. Tudi Brglez ni več lastnik četrtine družinske hiše blizu Velenja, kot tudi ne dela stanovanja v predmestju Maribora, postopek prenosa na neznano osebo pa se je začel tudi pri hiši Kraševčeve v Kokrici pri Kranju.
