Zbiral, grozil pa ne
V obtožnici so bili opisani štirje dogodki, ko naj bi bil Klavs nasilen do nekdanje zakonske družice. Ob neki priložnosti naj bi jo s pestmi tolkel po glavi, potem pa za nogo vlekel po stanovanju in jo zmerjal, drugič pa naj bi ji v obraz vrgel mobilni telefon. Navedena sta bila še dva primera, ko naj bi jo s pestjo udaril po glavi in jo žalil ter grozil, da bo »v kratkem po njej dedoval«. Ženska je odšla na policijo rekoč, da se boji za življenje, sploh ker da ima bivši doma orožje. Pri njem so nato res našli cel arzenal, dovoljenje pa le za nekaj kosov. A se je izkazalo, da ga hrani zgolj iz ljubiteljskih in zbirateljskih razlogov, pa tudi žena je pozneje na sodišču zanikala, da bi ji z njim kadar koli grozil. Tako je bil na koncu zaradi orožja obsojen na pogojno kazen 14 mesecev zapora z dveletno preizkusno dobo.
Kar zadeva nasilje, pa je Klavs odločno zanikal, da bi bivšo kadar koli udaril, nasprotno, pred njo se je le branil. Kot je dejal, ga je večkrat napadla, sprva verbalno, potem pa še fizično. To je potrdila tudi njuna hči, povedala je, da se z mamo ni dalo živeti, da ima psihične težave in da ji je treba pomagati. Potrdila je tudi, da je mama poskušala očeta spraviti v psihiatrično bolnišnico. Na podlagi njenih navedb, da je duševno moten, so ga dvakrat hospitalizirali, a se je obakrat izkazalo, da brez vzroka, in so ga izpustili.
Patološki odnos
Tudi psihiatrični sodni izvedenec dr. Mladen Vrabič je obtoženega ocenil kot človeka, ki reagira povsem običajno, ni impulziven ali nepremišljen in je sposoben nadzirati agresivne oziroma čustvene vzgibe. Po drugi strani pa je dr. Vanja F. Rejec za oškodovanko dejal, da nujno potrebuje psihiatrično zdravljenje. Povedal je tudi, da del njenih izjav, ki jih je dala policiji in sodišču, zagotovo ne drži, ni pa mogel reči, katere. A tudi sodišče je na koncu ocenilo, da njena izpoved v mnogih delih ni bila prepričljiva, v izpovedi ni bila konsistentna, včasih celo nesmiselna in nelogična. Za poškodbe, ki naj bi jih dobila ob spornih dogodkih, je izvedenec ocenil, da so lahko nastale na način, kot jih opisuje, lahko pa tudi, ko se je obtoženi branil pred njenim fizičnim napadom in je med njima prišlo do prerivanja. Ob tem je sodišče pridalo, da bi jo obtoženi vsekakor lahko poškodoval, če bi jo nameraval. Ker je fizično močnejši, nekdanji policist in mojster borilnih veščin.
Priče so potrdile, da je bila dvojica v zapletenem odnosu, v katerem je bilo nasilje na dnevnem redu. Tudi hči je povedala, da sta se starša neprestano nekaj prerivala in zmerjala. Po mnenju dr. Vrabiča gre za patološki odnos, v katerem se dva najprej provocirata in stepeta, potem pa se imata rada do naslednjega incidenta. Sodišče je sklenilo, da se je dogajalo nasilje, ne pa nasilništvo tiste vrste, kot ga pozna kazenski zakonik. Kriva sta oba in nobeden ni žrtev drugega. To navsezadnje potrjuje tudi dejstvo, da sta se razvezala, pa se je oškodovanka še vedno vračala k obtožencu, celo v času, ko mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja. Ona ni žrtev njegovega nasilja, temveč žrtev same sebe oziroma njunega patološkega odnosa, brez katerega pa očitno nobeden od njiju ne zmore, je sklenilo sodišče.
