Vgradili sidra brez certifikata
Marko Jeromel je bil leta 2008 posrednik med avstrijskim dobaviteljem opreme in Gradisom Celje, ki je takrat za gradnjo objekta v Hrenovici na Jesenicah potreboval sidra za balkone. Ko so se dogovorili za posel in je Gradis izdal naročilnico, so Avstrijci na gradbišče pripeljali material, ki pa naj ne bi imel dokazil o kvaliteti. Bil je torej brez certifikata, zato ga po besedah nekdanjega tehničnega direktorja Gradisa Draga Mudriniča sploh ne bi smeli vgraditi v balkone. Mudrinič je pojasnil, da se je v Gradisu zaposlil šele oktobra 2008, ko je bil torej objekt že končan, in da je nepravilnosti odkril, ko je oškodovanec Jeromel začel pritiskati nanj zaradi denarja. »Pojasnil sem mu, da mu računov ne moremo plačati, če ne bo dostavil certifikatov. Poslal mi je neke dokumente, vendar ne tistih, ki sem jih zahteval. Certifikate bi moral zahtevati že odgovorni vodja del na gradbišču Boris Vujnovič. Brez njih materiala sploh ne bi smeli vgraditi v balkone. Kako se je lahko to zgodilo, ne vem, zagotavljam pa vam, da bi se zgodba za Žagarjevo slabo končala, če bi odredila plačilo spornih računov, potem pa bi se balkoni porušili,« je povedal Mudrinič.
Oškodovančeva zgodba pa je bila drugačna. Čeprav ni mogel jasno potrditi, da so odgovorni v Gradisu prejeli certifikat že takrat, ko so prevzeli material, je vztrajal, da je zahtevane dokumente poslal Mudriniču, ko je ta to od njega zahteval.
Obljubljali denar, potem pa šli v stečaj
»Gradis mi je dolžen nekaj več kot 37.553 evrov skupaj z obrestmi. Bil sem zelo razočaran, ker mi je finančnica neprestano obljubljala, da bo nakazala denar, vendar je vse ostalo pri besedah. Ko so mi ljudje, ki so prav tako delali za Gradis, povedali, da so morali denar izterjati s pomočjo odvetnikov, sem šel na policijo in zadevo prijavil. Dal sem predlog za izvršbo, ki jo je sodišče potrdilo, vendar je Gradis vložil ugovor. Zadevo so tako dolgo vlekli, da so šli v stečaj, jaz pa sem ostal praznih rok,« je razlagal podjetnik in še zagotavljal, da mu pred Mudriničem nihče iz Gradisa ni dejal, da bi bilo kar koli narobe z dokumenti, da nimajo certifikata in da zato ne bo dobil plačila.
Ker ni dobil denarja, je ostal dolžan avstrijskemu podjetju, ki je material pripeljalo na gradbišče. »Direktor iz Avstrije, ki je žal zdaj že pokojni, je bil čudovit človek. Zelo sem mu bil hvaležen, da je razumel mojo stisko. Vsako leto je prišel v Slovenijo, da sva se skupaj sprehodila po različnih gradbiščih. Prosil sem ga, naj mi pustijo delati in da jim bom denar vrnil v petih ali šestih letih,« je razlagal podjetnik, ki ima, kot je dejal, že dve leti blokiran bančni račun, tako da bodo Avstrijci najbrž še dolgo čakali na svoj denar.
Na prejšnji obravnavi je sodišče zaslišalo avtoprevoznika Vladimirja Škofljanca, ki naj bi mu Gradis za najem žerjavov ostal dolžan približno 63.000 evrov. Tako kot Jeromel je tudi Škofljanc poudarjal, da je Gradis tako dolgo zavlačeval s plačili, da je šel leta 2010 v stečaj in so se številni upniki obrisali pod nosom. Obdolžena Žagarjeva pa vztraja pri tem, da je nedolžna. Pravi, da Jeromla in Škofljanca sploh ne pozna, da se nikoli ni pogovarjala z njima in da so bili za vse, kar se je dogajalo na gradbiščih, odgovorni tamkajšnji vodje. Tudi na včerajšnji obravnavi je imela za oškodovanca samo eno vprašanje: »Ali se poznava? Sva se že kdaj srečala?« Jeromel ji je pošteno odvrnil: »Ne, nisva se še srečala, gospa. Danes vas prvič vidim.«
