Prizora, kakršnih smo sicer vajeni iz sodnih dvoran v ZDA, kjer sta pravosodni sistem in praksa v marsičem drugačna od slovenske, na tukajšnjih sodiščih še ni bilo mogoče videti. V postopkih na slovenskih sodiščih se namreč obtoženci običajno v priporu znajdejo že pred začetkom sojenja, če so za to podani določeni razlogi (begosumnost, ponovitvena nevarnost ali možnost uničenja dokazov ter vplivanja na priče), ali pa na obravnave ves čas hodijo s prostosti, če teh razlogov ni. Za rešetkami se nato znajdejo kvečjemu po pravnomočnosti sodbe, ko prejmejo poziv na prestajanje kazni.
Višji sodniki najprej proti priporu
Slednjega je pred leti že prejel tudi Zavašnik, ki bi moral v zapor zaradi smrti treh mladih deklet pred njegovo diskoteko Lipa v Zgornjih Pirničah, a je namesto tega pobegnil v neznano. Ker ga niso našli in mu zato sodišče tudi v primeru zatajitve na škodo Hypo Leasinga (ki naj bi ga olajšala za 112 tisočakov) ni moglo začeti soditi skupaj z njegovo materjo Mileno Zavašnik, so morali postopek proti njemu izločiti in mu po povratku soditi posebej. S svojim ravnanjem je Zavašnik ves čas jasno izražal nespoštovanje do pravosodnih organov, zato je bilo verjetno samo vprašanje časa, kdaj bo kateri od slovenskih sodnikov ubral drugačne strune in skušal znotraj zakonodaje poiskati novo pot pri obravnavi posebnih primerov. Prejšnji četrtek se je za to odločila sodnica Katarina Turk Lukan, ki je Zavašniku hkrati z obsodbo odredila tudi takojšnji pripor, s potrditvijo njene odločitve na višjem sodišču pa bodo na to možnost odslej zagotovo večkrat pomislili tudi drugi sodniki.
Zanimivo je, da tožilci na začetku sojenja niso videli nobene potrebe po odreditvi pripora, po nekaj obravnavah, bilo je oktobra, pa se je tožilka Jerneja Pielick vendarle odločila za to potezo. A jo je zunajobravnavni senat okrožnega sodišča takrat zavrnil, neuradno zato, ker se je Zavašnik sojenja redno udeleževal in mu ni bilo mogoče očitati begosumnosti. Toda ko je Turk-Lukanova zaključila dokazni postopek in je bilo jasno, da bo obsojen, se je odločila drugače. Upoštevala je celotno Zavašnikovo vedenje in ravnanje: tako beg v primeru Lipa kot nesodelovanje v preiskavi in tudi pozneje v primeru Hypo Leasing. In očitno se je odločila pravilno.
Na sodbo v lisicah
Nečemu podobnemu smo bili pred tremi leti že priča na ljubljanskem višjem sodišču v primeru Nenada Mirovića in Gregorja Britovška. Prvi je bil obtožen umora Matjaža Volka leta 2002, drugi pa napeljevanja k temu krutemu dejanju. Na okrožnem sodišču so ju oprostili, po pritožbi tožilstva pa so na višjem sodišču kar sami opravili glavno obravnavo in zaslišali nekaj prič.
Na presenečenje vseh so Mirovića in Britovška (ki sta se sojenja udeleževala s prostosti) na razglasitev sodbe vklenjena pripeljali pazniki. Sodniki so namreč takoj, ko so si bili enotni, da sta kriva in da bosta morala odsedeti 30-letno zaporno kazen, zaradi begosumnosti odredili pripor in izdali tiralico. Mirovića so policisti prijeli med vožnjo po eni od ljubljanskih ulic, Britovška pa niso našli doma, pač pa so ga izsledili na mejnem prehodu Jelšane na poti na Hrvaško. Kar seveda potrjuje, da je bila odločitev o priporu pravilna. »Če ju ne bi pravočasno priprli, bi gotovo pobegnila in ponovil bi se primer Zavašnik,« je potezo sodnikov takrat komentirala tožilka.
