Najnovejša teorija o tem, kaj se je zgodilo z letom MH30 letala, ki je z 239 ljudmi na krovu izginilo že pred skoraj dvema tednoma, kaže, da je to strmoglavilo na jugu Indijskega oceana. Teorijo sta sprva podkrepila na satelitu včeraj opažena predmeta, nato pa še izjave prič, ki naj bi celo videle eksplozijo. Ribič Azid Ibrahim je za CNN povedal, da je med ribarjenjem opazil letalo: »Bilo je čudno, letelo je izjemno nizko. Pomislil sem, da je pilot zagotovo nor.« Opazil naj bi ga tudi Novozelandec, ki dela na naftni ploščadi blizu Vietnama. »Ko sem ga videl, je bilo še v enem kosu. Nato sem videl ogenj, ki je trajal od deset do petnajst sekund. Ne vem, v katero smer je letelo ali pa je morda celo padalo, vem pa, da je letelo prenizko,« je v pismu lokalnim medijem zapisal Mike McKay. Avstralske oblasti, ki na tem območju vodijo iskalno akcijo – sicer v njej sodeluje kar 26 držav – so prepričane, da je to do zdaj najboljša sled. Na območje okoli 2500 kilometrov proti jugozahodu od mesta Perth je prva prispela norveška tovorna ladja, iskanju pa se je pridružilo še več letal. Za zdaj ni znano, ali sta na satelitskem posnetku nejasno vidna predmeta dejansko dela letala ali pa morebiti zabojnika, ki bi lahko padla s katere od ladij (pred dnevi so denimo jato rib zamenjali za domnevne razbitine).
Iščejo na območju, velikem kot Avstralija
In če je najaktualnejša teorija v zgodbi, ki sicer iz dneva v dan daje vse manj odgovorov na vse več vprašanj, še dokaj verjetna, se je v zadnjih dveh tednih oblikovalo tudi ogromno takšnih, ki so bile bolj podobne zgodbam iz kakšne znanstvenofantastične nanizanke kot pa resničnemu scenariju. Nekatera dejstva so neizpodbitna: ob 00.41 je letalo vzletelo z mednarodnega letališča v Kuala Lumpurju, ob 1.21 pa je po odklopu komunikacijskega sistema izginilo z omrežja letalskega nadzora. Nekaj manj kot uro pozneje naj bi malezijski vojaški radar prejel signal s točke južno od otoka Phuket v Malaški ožini, kar je na stotine kilometrov stran od zadnje znane lokacije letala in v popolnoma drugi smeri, kot bi letalo moralo leteti. Malezijske oblasti so prepričane, da je bila pot letala načrtno spremenjena, po njihovem bi lahko bilo na točki nekje na območju dveh koridorjev: severnega loka, ki se razteza od severa Tajske do Kazahstana, ali južnega loka, ki se razteza od Indonezije do juga Indijskega oceana. Letalo naj bi prav tako po oddaji zadnjega signala letelo še okoli sedem ur, ker pa preiskovalci niso vedeli, kje natančno naj ga iščejo, so preiskovali območje velikosti Avstralije, kar predstavlja 7,7 milijona kvadratnih kilometrov ali 385-kratno površino Slovenije.
Med prvimi teorijami se je oblikovala ta, da bi letalo lahko pristalo na Andamanskih otokih na vzhodu Indije. Ker je od 570 otokov naseljenih le 36, bi letalo lahko ostalo neopaženo, težji del, a ne nemogoč, pa bi bil njegov pristanek na plaži. Strokovnjaki namreč pravijo, da bi se ob takem pristanku zlomila pristajalna kolesa, možna pa bi bila tudi poškodba kril, polnih bencina, kar bi skoraj neizbežno povzročilo eksplozijo.
Terorizem in simulator letenja z izbrisanimi podatki
Po drugi teoriji bi letalo lahko pristalo v Kazahstanu, kjer bi se najprej moralo izogniti radarjem, nato pa še pristati v puščavi. Po eni od domnev bi letalo lahko pristalo v talibanskem oporišču v Pakistanu blizu meje z Afganistanom, a so tudi ta namigovanja ovrgli. Oblasti so nekaj dni preverjale sledi, ki so sprva kazale na možnost terorističnega napada oziroma ugrabitve letala. Osredotočile so se na kopilota Farika Abdula Hamida in izjemno izkušenega pilota Zahario Ahmada Šaha. Na njegovem domu so našli simulator letenja, s katerega je bilo izbrisanih nekaj podatkov, a je tudi ta sled (vsaj tako kaže) vodila v slepo ulico. S teroristi ni povezan niti nobeden od potnikov, so sporočile tako malezijske kot kitajske oblasti, od koder prihaja največ potnikov. Na terorizem je sprva kazalo tudi dejstvo, da sta dva od potnikov potovala z ukradenima potnima listoma, a se je izkazalo, da gre zgolj za iranska najstnika, od katerih je eden iz Irana želel potovati v objem matere v Nemčijo.
Tako je trenutno edino dejstvo to, da je letalo z 239 ljudmi na krovu še vedno pogrešano. Vprašanja, kje je, kaj je bil vzrok spremembe poti in kaj se je zgodilo zatem, za zdaj ostajajo brez odgovorov. Zagotovo bi bilo najhuje, če jih ne bi nikoli dobili. V času razcveta tehnologije, v katerem je težko kupiti žvečilko ali poklicati prijatelja, ne da bi za to kdo vedel, pa je vendarle težko verjeti, da bi lahko več kot 70 metrov dolgo in skoraj 300 ton težko letalo izginilo brez sledu.
