Dejavnikov je veliko. Policija pripomore z nadzorom, svoje naredi medicina, nekaj pa se je začelo premikati tudi v razmišljanju voznikov. K temu so prispevale tudi preventivne aktivnosti na področju problematike alkohola, hitre vožnje, uporabe varnostnega pasu in druge akcije. Vprašanje je, ali bomo lahko sledili pozitivnemu trendu, če ne bomo prepoznali, da je treba več vlagati v cestno infrastrukturo, ki smo jo popolnoma zanemarili. Prav tako je treba okrepiti preventivne dejavnosti agencije in pomoč nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo s prometno varnostjo.
Ali so torej prav ceste trenutno tisti element prometne svete trojice, voznika, avtomobila in ceste, ki so najbolj kritične?Več področij potrebuje našo pozornost. Glede cest ne gre zanemariti zgodovinskega dejstva, da je upad najhujših prometnih nesreč povezan tudi s končanjem avtocestnega križa in uvedbo vinjet pred leti. V letošnjem letu pričakujemo tudi tesnejše sodelovanje s šolskim ministrstvom, saj je vzgoja na področju prometne varnosti izjemno pomembna. Trenutno se otroci s tem področjem srečajo v vrtcu skozi igro ter nato v petem razredu osnovne šole opravijo kolesarski izpit. Nato se z njimi nihče ne ukvarja, dokler se ne začnejo izobraževati za vozniško dovoljenje za avto ali motor. Prometno varnost je treba vpeti v vse triade devetletke. Bodisi pri nekaterih predmetih bodisi samostojno. Tudi v srednjih šolah bi potrebovali neko izobraževanje, ki bi se lahko navezalo na kasnejšo pridobitev vozniškega dovoljenja. Več pozornosti je treba nameniti tudi starejšim voznikom, saj vemo, da pri starejših od 84 let obstaja štirikrat večja nevarnost za nesrečo. Treba se bo vprašati, ali lahko pri nas res vsakdo tako z lahkoto dobi zdravniško spričevalo. Upam, da bomo pri tistih bolj rizičnih starejših voznikih dosegli, da se bodo lahko vozili v nekem manjšem obsegu okoli svojega doma, ne pa tudi tri ure v vročini na morje.
V prometni varnosti je več paradoksov. Lepše kot je vreme in boljša kot je cesta, hitreje vozniki vozimo. Bolj varen kot je avtomobil, bolj nedotakljiv se počuti njegov voznik in spet vozi hitreje. Kako zlomiti tovrstne psihološke paradokse?To je zagotovo dolgotrajen proces. Ne strinjam se z razmišljanjem, da bodo vozniki na slabših cestah bolj pazljivi. Žal se v Sloveniji trenutno ukvarjamo z vprašanji, ali bomo neko cesto sploh preplastili, namesto da bi bili že korak naprej in – podobno kot ponekod v tujini – delali ceste, ki voznikom odpuščajo napake. Če voznik na cesti zaide v težave in zdrsne z nje, res ni treba, da umre zaradi trka v drevo, ki stoji dva metra ob cesti. Na tem področju zaostajamo.
Alkohol ostaja težava. Opiti vozniki, ki povzročijo nesrečo, imajo v povprečju v sebi kar 1,5 promila alkohola. Ali so edukacijske delavnice na tem področju dosegle svoj učinek?Trenutno pripravljamo analizo, ki bo pokazala, ali so delavnice prinesle kak napredek ali pa so same sebi namen. Po nekaterih podatkih naj bi dejansko pripomogle k večji varnosti. Med povzročitelji hudih prometnih nesreč je vse manj alkoholiziranih voznikov, skrb zbujajoče pa je, da je pri njih koncentracija alkohola vedno višja. Žal gre za širši družbeni problem, ki presega tudi našo agencijo. Nekaj letakov žal ne pomaga. Za kršitelje bi morali nujno uvesti alkoključavnice, ki bi jim onemogočile vožnjo pod vplivom alkohola. To tudi načrtujemo.
Sodišča voznikom, ki izgubijo vozniško dovoljenje, ta v veliki večini vračajo in jim nalagajo preizkusne dobe. Ali je to pravo sporočilo glede na to, da gre pogosto tudi za vinjene voznike?Mislim, da je možnost odloga odvzema vozniškega dovoljenja za pol leta do dveh let dober ukrep. Če nam uspe nekoga spametovati, da v tem obdobju ne dela prekrškov, je super. Slabše je, če takemu vozniku vzameš vozniško dovoljenje in si bo naslednji dan kupil staro kanto, se z njo vozil v službo in ob tem razmišljal, da tako in tako nima več česa izgubiti. Mislim, da je možnost odloga in preizkusne dobe dobra rešitev, saj po nekaterih podatkih velikemu delu voznikov po preizkusni dobi uspe obdržati vozniško dovoljenje.
Agencija za varnost prometa je že skoraj dve leti brez direktorja s polnim mandatom. Po slovesu Ljuba Zajca jo je najprej kot vršilec dolžnosti vodil Franc Pojbič, zdaj pa že nekaj časa vi. Za Pojbiča se je izkazalo, da je agencijo vodil celo v preizkusni dobi pred odvzemom vozniškega dovoljenja, v času vašega vodenja pa je odjeknila policijska preiskava podkupovanja v avtošolah in šolah varne vožnje. Se strinjate, da je ugled tako agencije kot tudi različnih organizacij, ki se ukvarjajo s prometom, v zadnjih dveh letih padel?Agencija deluje štiri polna leta in je imela v tem obdobju štiri vodje. Afere, ki jih omenjate, so agenciji zagotovo povzročile veliko škode. Šlo je tudi za to, da je nekdo s svojim javnim nastopanjem na agencijo »privabil« zadeve, ki so bile pravzaprav odgovornost nekaterih drugih institucij. Da so se nepravilnosti odkrile, pa hkrati pomeni, da je nekdo dobro opravil svoje delo. Junija smo opravili javnomnenjsko raziskavo, koliko ljudje poznajo naše akcije, in smo bili z rezultati kar zadovoljni.
