Vodilni iz podjetja črpali milijone, delavci na cesto

Iz Skupine CPL prečrpali tri milijone evrov

Z njimi naj bi Mimović v letih 2012 in 2013 dvema svojima podjetjema – Pateri iz italijanskega Vidma in istoimenski družbi iz Ljubljane – na račun CPL, KPL in Tovarne asfalta Črnuče (TAČ) zagotovil za več kot štiri milijone evrov premoženjske koristi. V seriji hišnih preiskav so kriminalisti včeraj pridržali šest oseb. Med njimi neuradno tudi nekdanjega predsednika upravnega odbora CPL Stanka Petriča, ki ga sumijo goljufije, in nekdanjega glavnega izvršnega direktorja družbe Alojzija Kramljaka. Ta je leta 2011 podpisal poroštveno pogodbo, s katero je CPL podjetju JPM v solastništvu njegove hčere Polone Kramljak odobril za dvanajst milijonov evrov poroštev. Dobro polovico teh je DBS Leasing že nekaj mesecev pozneje unovčil, breme plačila dolga pa je padlo na CPL.

Po naših informacijah so kriminalisti včeraj preiskovali dva sklopa kaznivih dejanj. Prvi, ki ga usmerja specializirano državno tožilstvo, se nanaša na sporno lastninjenje CPL. Spomnimo, ljubljanski gradbinec je bil prek podjetja CPL Naložbe od leta 2007 v lasti petih vodilnih menedžerjev: Petriča, Kramljaka, Mihaela Bizjaka, Zvoneta Šavorja in Bojana Kozarja. Ti so se v poznejših letih zaradi notranjih sporov razšli. Oblast v CPL sta prevzela Kramljak in Petrič, ki je pozneje »našel« Mimovića, znanega tudi iz zgodbe o spornem lastninjenju Podravke v času vlade Iva Sanaderja. Že marca 2012 je Mimović prek italijanske Patere postal večinski lastnik CPL Naložb, menedžerje pa naj bi izplačal s 25 milijoni evrov.

Dve leti pozneje je jasno, da je šlo za blef, ki je prikrival finančno izčrpavanje podjetij iz skupine CPL. V Dnevniku smo že lani na veliko opozarjali na nepovratna posojila brez zavarovanj, ki sta jih KPL in TAČ dajala podjetjem, ki jih je obvladoval Mimović. Ta so zdaj tudi pod drobnogledom kriminalistov. Ugotovili naj bi, da je uspelo Mimoviću in pomagačem iz poslovnega sistema CPL v zadnjih dveh letih odtujiti več kot tri milijone evrov. Nakazila so »pokrili« z eno ali največ dve strani dolgimi pogodbami in jih utemeljili kot »vzdrževanje tekoče likvidnosti«.

Gotovinski nakupi, sporna poroštva, goljufije...

Kje je končal denar? Veliko večino tega zneska je najprej prejela družba CPL, družba pooblaščenka, ključni obvod za črpanje denarja, ki jo Mimovićev krog v zadnjih tednih želi pustiti v sodni izbris brez likvidacije. Pooblaščenka je denar prenakazovala na Mimovićevi podjetji v Sloveniji in Italiji. Obe naj bi skupno prejeli najmanj 700.000 evrov. Denar je Mimović po ugotovitvah preiskovalcev dvigoval v gotovini, zaradi česar ga sumijo tudi pranja denarja.

Medtem ko je CPL samo nekdanjim zaposlenim ostal dolžan štiri milijone evrov, je Ranko Mimović z denarjem propadlega gradbinca vzdrževal razkošen življenjski slog (med drugim vozi avtomobil BMW X6). Za nameček Mimović, ki domnevno že vrsto let ni oddal dohodninske napovedi, po naših informacijah uradno sploh ni imel v lasti nobenega premoženja. Bival je v stanovanju v Dunajskih kristalih, ki naj bi ga najemal pri češki družbi Intertrade CS v lasti poslovneža Tomaža Subotiča.

Mimovićevo črpanje denarja, ki je skoraj spravilo na kolena tudi KPL, izvajalca zimske službe v Ljubljani, je bilo le vrh ledene gore nepravilnosti. Konec leta 2012, torej že po tistem, ko je že prevzel CPL, ne da bi za to plačal evro kupnine, sta mu KPL in TAČ pomagala še s 3,5-milijonskim poroštvom. Z njim naj bi Mimović preostalim prodajalcem deležev v CPL Naložbah jamčil za plačilo. Še dobra dva milijona evrov naj bi Patera z goljufijo izvlekla iz enega od poslovnih partnerjev CPL. Ta naj bi denar nakazal, misleč, da ga potrebuje CPL. Tako naj bi mu razložil Petrič. Dejal naj bi mu, da ga potrebuje za črpanje sredstev iz švicarskih finančnih skladov, ki jih je v javnosti dve leti predstavljal kot rešitelje CPL.

Kriminalisti naj bi zlorabe položaja sumili še pet oseb. Po naših podatkih gre za nekdanja direktorja KPL Andreja Koširja in Adisa Kazića, nekdanjo prvo finančnico CPL Klementino Ferko Kastelic, nekdanjega zastopnika CPL, družbe pooblaščenke Braneta Podgorška in nekdanjega direktorja TAČ Roka Penca.

Nepremičninski imperij s poroštvi CPL

Drugi sklop preiskav se nanaša na večmilijonska poroštva podjetju JPM, uradno v lasti hčere Alojzija Kramljaka. To je tudi s posrednim financiranjem CPL ustvarilo mali nepremičninski imperij. Podjetje je z bančnimi posojili v letih 2007 in 2008 med drugim kupilo trinadstropno stanovanjsko hišo na Viču v Ljubljani, več stanovanjskih hiš v bližnji elitni četrti Rožna dolina in ne nazadnje tudi večstanovanjsko hišo na Ježici. Našli smo tudi več zazidljivih parcel v Pijavi Gorici in več gozdnih zemljišč v okolici Portoroža in Sečovelj. Skupaj z vsemi drugimi nepremičninami si je JPM nakopičil za 15 milijonov evrov premoženja. Do ključnega preloma je prišlo spomladi 2011. Ker podjetje Kramljakovih ob mrtvilu na nepremičninskem trgu ni imelo denarja za poplačilo bank, mu je na pomoč priskočil CPL.

Maja 2011 je namreč Kramljak kot glavni izvršni direktor CPL podpisal pogodbo, s katero je relativno dobro stoječe ljubljansko gradbeno podjetje jamčilo za blizu 12 milijonov evrov obveznosti JPM do bank. Že takrat je bilo jasno, da JPM denarja ne bo nikoli vrnil, tako da je breme poplačila padlo na CPL. To se je jeseni 2011, ko je Kramljak že odšel, tudi zgodilo. Plačilo sredstev, ki so bila domala enaka vsoti vseh letnih plač več kot 400 zaposlenih v CPL, je čez noč ohromilo podjetje in ga na koncu pripeljalo do stečaja.

Izčrpavali in potopili tudi Tovarno asfalta Črnuče

Preiskovalnim organom tudi v prihodnjih mesecih ne bo zmanjkalo materiala s pogorišča gradbinca, ki je za seboj pustil 90 milijonov evrov obveznosti, od tega kar okoli 40 milijonov evrov do bank.

Na mizo bodo zelo verjetno že v prihodnjih mesecih dobili tudi ugotovitve novega direktorja TAČ Damjana Stanka. Nekoč uspešno družbo, ki je še v letu 2011 ustvarila devet milijonov evrov prometa, so podobno kot KPL spravila na kolena večmilijonska poroštva lastnikom. Zaradi posledičnih izvršb je morala že pred več kot letom dni ustaviti proizvodnjo asfalta. Pred neizbežnim stečajem jo lahko rešita le prisilna poravnava in 60-odstotni odpis dolgov do upnikov. Če bo postopek uspešen, bo vodstvo TAČ dobilo tudi nujno potrebni čas za sodni boj proti škodljivim potezam lastnikov. Mimović in Petrič včeraj za pojasnila nista bila dosegljiva.