Dve uri tepeža in groženj v gozdu ob Savi
Okrožni sodnik Boris Gabrijel Hrovat je včeraj presodil, da je Kovjenić svojega znanca s kovinsko palico najprej pretepel v Neubergerjevi ulici v Ljubljani. Bojan D. je pred Kovjenićem in še tremi neznanci nato pobegnil v sosednjo Štihovo ulico, kjer pa ga je četverica ujela in strpala v avtomobil. Odpeljali so ga ob reko Savo v gozd pri Tomačevem, kjer se je tepež nadaljeval. Sledili so telefonski klici Bojanovemu prijatelju Mariu B., da naj priskrbi denar, in SMS-sporočila z grozilno vsebino: »Pazi se, doči češ na red (prišel boš na vrsto, op.p.). Najprej te bo fotr dobil, pol pa še jaz. Pejd se skrivat...« Četverica je čez dve uri Bojana D. izpustila in žrtev nasilja je odšla najprej na policijo ter nato še na urgenco. Tam so ji oskrbeli rane na spodnjem delu hrbta, medenici, glavi in komolcu.
»Res je, da ste dejanje zanikali, vendar niste bili prepričljivi, saj ste svoj zagovor večkrat spremenili. Nesporno pa je, da je obstajal dolg 100 evrov, ki se je vlekel več mesecev in iz katerega izhaja motiv. Za izterjavo dolga ste se odločili za ukrepe, ki so nedopustni,« je obsojencu dejal sodnik Horvat, ki je Kovjeniću za poskus kaznivega dejanja samovoljnosti izrekel kazen 10 mesecev zapora in za povzročitev lahkih telesnih poškodb še 10 mesecev (skupaj štiri mesece manj, kot je zahtevalo tožilstvo). Enotno skupno kazen je sodnik združil v leto in pol zapora in Kovjeniću še podaljšal pripor. »Pokazali ste veliko vztrajnosti pri izvedbi kaznivih dejanj, čeprav je šlo za banalen znesek 100 evrov,« je bil jasen Horvat, ki je Kovjeniću hkrati pojasnil, da zaradi nizke izrečene kazni lahko zaprosi za alternativno služenje kazni z delom v splošno korist: »Tako bi lahko tudi nadaljevali šolanje,« je položil roko na srce mladeniču, ki kot polnoletnik do včeraj sicer še ni bil kaznovan, vendar je že kot mladoletnik sodeloval pri ropu in je aprila še bival v vzgojnem zavodu Slivnica pri Mariboru. Nekaj dni po napadu na Bojana D. pa je moral v pripor.
Priče na koncu branile obdolženca
Pred zaključkom glavne obravnave je tožilstvo spremenilo obtožnico, saj so ljubljanski tožilci Kovjeniću najprej očitali celo ugrabitev, za katero je zagrožena še precej višja kazen – celo do deset let zapora – vendar so se tožilci po izpeljanem dokaznem postopku premislili.
K temu so najbrž v veliki meri botrovala zaslišanja prič, celo oškodovanca Bojana D. in njegovega prijatelja Maria H., ki sta pred okrožnim sodiščem Kovjenića poskusila razbremeniti krivde. A sodnik ni prisluhnil nelogičnostim, kot na primer, da je Mariu H. grozilna SMS-sporočila pošiljal kar Bojan D., da so šli v Tomačevo kadit travo, prej pa je bil do Bojana D. nasilen neki neznani diler, ter da ga niso tepli s kovinsko palico, temveč se je med prerivanjem večkrat naslonil na kovinsko ograjo (ki je policisti niso našli).
Pred policisti so priče takoj po incidentu seveda govorile obremenilno, odvetnik Kovjenića Damijan Sitar pa je sodišče opozoril, da sodbe ne sme graditi le na pričevanju pred policisti. Sodnik Horvat mu je v sodbi odgovoril, da se tega zaveda, vendar je hkrati opozoril, da sta oškodovanec in priča tudi na sojenju najprej potrdila besede, ki sta jih izrekla policistom. Tudi možje v modrem pa so potrdili, da je bil Bojan D. ob prijavi prestrašen in nikakor ne preračunljivo jezen, kot je oškodovanec kasneje opisoval okoliščine ovadbe. Čeprav je Kovjenić na sodišču v zaključnem govoru povedal, da se dolgovanim 100 evrom odpoveduje ter da bi rad končal šolanje, se zaposlil pri očetu in bil v oporo hudo bolni materi, bo tako ostal za zapahi. Njegov zagovornik Sitar je že napovedal pritožbo.
