Senat višjega sodišča v Ljubljani je že na prvih straneh svoje odločitve in potrditve prvostopenjske sodbe v zadevi Patria pojasnil, da gre v primeru sodbe trojici za tako imenovano indično sodbo: »O indični sodbi govorimo takrat, kadar sodišče odločilnih dejstev ne ugotovi na podlagi neposrednih dokazov, ampak na podlagi posrednih dokazov, tako imenovanih indicev. To pomeni, da sodišče iz znanega dejstva sklepa o resničnosti drugega, še neznanega dejstva, pri čemer obsodilno sodbo izda takrat, če gre za takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani, ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt krog in je na podlagi njih mogoče z gotovostjo sklepati, da je obdolženec storil kaznivo dejanje.« Janez Janša je indični krog na včerajšnji novinarski konferenci označil kot skovanko, ki bo prišla v zgodovino (ne v pozitivnem smislu), vendar je spregledal, da indična sodba v primeru Patrie še zdaleč ni prva, višji sodniki pa so v zgornjem citatu povzemali celo odločitev vrhovnega sodišča iz leta 2006, kar je v sodbi tudi navedeno.
Indična sodba tudi za umor
Vrhovno sodišče, kamor bodo v kratkem romale zahteve za varstvo zakonitosti obsojenih Janeza Janše, Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča, je zgornje besede kot del sodne prakse pred osmimi leti zapisalo v primeru zloglasnega trojnega umora v Rovinju, kjer je svoji družini sodil na 30 let zapora obsojeni Ivan Perić. Obramba Perića je v zahtevi za varstvo zakonitosti problematizirala tako ne dovolj določen čas umora kot tudi samo (ne)vpletenost Perića – med drugim tudi to, da posnetek na cestninski postaji še ne pomeni, da je šel Perić prav v Rovinj. Toda sodišče je kljub manku golih neposrednih dokazov ocenilo, da več manjših in posrednih, vendar hkrati trdnih dokazov oziroma indicev v logičnem zaporedju ne more pomeniti nič drugega kot Perićevo krivdo. Enako so na koncu menili tudi vrhovni sodniki.
Na zaprt krog indicev sta se v primeru Patria oprli tudi prvo- in drugostopenjska obsodba, ki sta v posrednih dokazih iz zasežene dokumentacije, sestankovanj, razvpite šablone za delitev provizije »JZ + TK + IC + stranka«, komunikacije med vpletenimi in zaslišanj obsojeni trojici naložili zaporno kazen.
Indičnost sodbe ni edini vidik sodbe, ki se zdi obrambi sporen. Predstavniki SDS in Janšev odvetnik Franci Matoz so že v ponedeljek samozavestno napovedovali, da bo sodba prej ali slej padla. Realni optimizem ali predstava za javnost? Glede na to, da je zahteva za varstvo zakonitosti kot izredno pravno sredstvo namenjena predvsem preverjanju zakonitosti postopkov v vseh fazah, bo v njej največ prostora za argumentiranje (ne)zakonitosti dokazov. Črnkovičev zagovornik Dejan Marković nam je včeraj potrdil, da bo prav domnevna nezakonitost tako finskih in avstrijskih kot tudi slovenskih dokazov glavna tema pritožbe, prav tako se bodo odvetniki obregnili tudi ob domnevne kršitve postopka pred okrajnim sodiščem. Na primer dogajanje okoli predloga za izločitev sodnice Barbare Klajnšek – češ da je pristranska, saj se je nekoč udeležila predavanja, na katerem je govoril Drago Kos – ki ga je okrajno sodišče zavrnilo.
Isti argumenti, novo tehtanje
O pritožbi glede zakonitosti dokazov je že višje sodišče odgovorilo na 15 straneh, dokaze pa je ocenilo za zakonite, čeprav je obramba za dokazno gradivo iz Finske ves čas trdila, da ga v Sloveniji ne smemo upoštevati. Finska policija za hišno preiskavo pri nekdanjem Patriinem zastopniku za Slovenijo Reiju Niittynenu ni imela sodne odredbe, prav tako ob preiskavi ni bilo dveh prič. Kazenska zakonodaja je na Finskem namreč bolj ohlapna, tako da lahko policija hišno preiskavo odredi sama ter jo nato tudi opravi brez prič. A ker je vse potekalo v skladu s finsko zakonodajo, hkrati pa človekove pravice (tudi po slovenski ustavi in mednarodnopravnih aktih) niso bile kršene, so dokazi po mnenju višjih sodnikov povsem zakoniti. Tudi zato, ker je Niittynen kot priča na sojenju sam povedal, da hišni preiskavi ni nasprotoval, temveč je policistom celo prostovoljno pokazal, kje je računalnik, in se je strinjal tudi z njegovim zasegom. Niittynen je celo izrecno poudaril, da mu policija ni kršila nobene človekove pravice. Zgodba je podobna z zavrnjeno domnevo obrambe, da so policisti na Finskem (obremenilne) izjave Niittynena pridobili »s silo, zvijačo in grožnjo«, saj je bil ob vseh zaslišanjih navzoč Finčev odvetnik, Niittynen pa je na glavni obravnavi tudi sam zanikal kakršne koli psihične in fizične pritiske.
Poleg teorije o »sadežu zastrupljenega drevesa«, po katerem bi morali vsi nadaljnji dokazi padati kot domine, je obramba posebno pozornost namenila tudi hišni preiskavi pri Črnkovičevem Rotisu, kjer je imela policija nalog le za eno hišno številko – sedež podjetja, ne pa tudi za pisarno Črnkovičeve žene, ki je v (na videz povezani) sosednji stavbi, vendar ima drugo hišno številko. A tudi v tej zgodbi je pritožba do zdaj na vseh stopnjah padla, saj se je po mnenju sodišč preiskava nanašala na prostore Rotisa kot zaključeno celoto. Za nameček je policija v prostore ženine pisarne vstopila šele, »ko je bila policija s strani obdolženega Črnkoviča seznanjena, da se tam nahaja dokumentacija v zvezi s projektom Patria 8x8, ki jo je bil osumljenec očitno pripravljen prostovoljno izročiti«, so ocenili višji sodniki in hkrati opozorili, da tudi Črnkovičeva soproga ni imela nobene pripombe ob vstopu policistov v njeno pisarno in brskanju po predalih, šele ko so na koncu preiskave pečatili zasežene predmete, pa jim je pojasnila, da je njena pisarna del druge hiše, z drugo hišno številko. Za okrajno in višje sodišče so bili tako dokazi povsem zakoniti, obramba pa bo vrhovno sodišče poskušala z bolj ali manj enakimi argumenti prepričati o nasprotnem.
