Končno prišel do orožja?
Francoz, ki je kot budistični lama dobil tudi izredno slovensko državljanstvo in je v Sloveniji živel in deloval več let, se je v nemilosti slovenskih organov odkrivanja in pregona znašel večkrat. Policistom je dvakrat prijavil, da je bil napaden in da so ga neznanci poskušali umoriti, vendar so kriminalisti obakrat presodili, da je napad nase (ki se je končal z lažjimi poškodbami – manjšimi urezninami) zrežiral sam. Za prvi napad policija ni zbrala dovolj dokazov, tako da je primer na tožilstvu padel, po drugem incidentu pa je bila ovadba zaradi krive ovadbe očitno dovolj trdna, saj je tožilstvo sprožilo pregon in na sodišče naslovilo obtožni predlog. A sojenje se še ni začelo, saj ga je moralo sodišče zaradi Chatellierovega izmikanja večkrat preklicati in prestaviti.
Že po prvem domnevnem napadu se je Chatellier obrnil na slovensko notranje ministrstvo, kamor je vložil prošnjo za orožni list za pištolo. Na ministrstvu so ga zavrnili. Ko se je ljubljanski budistični vodja odselil iz Slovenije (kmalu po ovadbi njegovega posvojenega sina, da ga je spolno zlorabljal, vendar je mladenič naslednji dan prijavo umaknil), je očitno le prišel do želenega orožja. Na svoji spletni strani in na omrežju linkedin namreč ponuja svoje storitve kot telesni stražar in navaja, da ima kot varnostnik dovoljenje za nošenje orožja francoskega notranjega ministrstva in dovoljenje za potovanje z orožjem znotraj Evropske unije. Na spletnih straneh zveze International bodyguard and security services association (IBSSA) je ime Ronan Chatellier celo navedeno med člani izvršilnega odbora. Gre za zvezo, ki denimo kot svojega slovenskega partnerja na spletnih straneh navaja nekdanji Savoy security in prek njih tudi nekatera znana slovenska imena, kot so Danijel Praštalo, Dejan Zavec in Erazem B. Pintar.
Naklonjenost vidnih Slovencev
Zgodba oboroženega budista je tudi sicer polna nasprotij. Uradna pisarna dalajlame se je od Chatelliera distancirala, hkrati pa je Chatellier že pred leti naznanil svojo preobrazbo v zgolj »laičnega lamo«, saj se je v času bivanja v Ljubljani v Indiji poročil z mladoletnim, 17 let starim dekletom in nato posvojil njenega otroka (dojenčka). Otroka je tudi pripeljal v Slovenijo in ga posvojil, njegova novopečena žena pa se mu ni pridružila. Čeprav je bil Chatellier po neuradnih informacijah sredi devetdesetih let v Franciji obsojen na pogojno kazen zaradi spolnega napada na dva otroka (zaradi sporne masaže), je poleg azijskega dojenčka pred tem posvojil še ameriškega dečka in rusko deklico, ki sta z njim živela tudi v Ljubljani.
V vlogi budističnega vodje je stkal prijateljstva z nekaterimi vidnimi slovenskimi politiki obeh političnih polov in po hitrem postopku dobil izredno državljanstvo. Sprejeli so ga slovenski državniki, nekdanja varuhinja človekovih pravic, imel je predavanje na ljubljanski filozofski fakulteti.
Na družbenih omrežjih Chatellier med drugim pozira tudi na fotografijah v vlogi kirurga v indijskem begunskem kampu ter v opravi malteških vitezov, za katere navaja, da je njihov član. Prek prijatelja in podpornika Tibeta Jerneja Koselja, pravnika, ki je bil zaposlen na notranjem ministrstvu, nato pa se je preselil na pravosodno ministrstvo, je Chatellier celo sodeloval pri pisanju tako imenovane Guličeve zakonodaje o verskih skupnostih.