»Na podtikanja in brezvestno zlorabo naših imen odgovarjamo s peticijo, s katero od državnega zbora zahtevamo, da sproži preiskavo v ustreznih delovnih telesih o ozadju represije nad udeleženci in udeleženkami mariborskih vstaj ter o nepoštenih in pristranskih sodnih procesih,« piše v peticiji. »Naši sinovi so namreč bili arbitrarno pridržani, maltretirani v skoraj mesec dni trajajočem priporu, na koncu pa obsojeni v izrazito pristranskem in nepoštenem procesu. S tem so bile kršene njihove človekove pravice in človekove pravice vseh, predvsem z ustavo zagotovljena pravica do združevanja in svobodnega izražanja.«
Skrajno ogorčeni in prizadeti
Mati enega od (zaenkrat še nepravnomočno) obsojenih protestnikov Metka Kelbič je v imenu ostalih mater na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedala, da so bili »skrajno ogorčeni in prizadeti«, ko so slišali, da se jim je »obesilo« avtorstvo anonimke. »Kaj takega, da bi znane Mariborčane obtožili hujskanja naših sinov, nam ne bi nikoli padlo na pamet. Naši fantje so šli na proteste s povsem drugim razlogom,« je dejala in pojasnila, da se jim je zaradi dogodkov po tretji mariborski vstaji 3. decembra 2012 življenje obrnilo na glavo.
Kelbičeva je upala, da se bo na sodišču izkazala resnica, a je bila neprijetno presenečena. »Sodnica je fante že na začetku označila za huligane in nismo imeli nobene možnosti. Obsojeni so bili na sedem mesecev zapora zgolj na podlagi pričevanj policistov, čeprav nobeden od policistov, ki so pričali, ni znal povedati, da je na protestu videl prav te fante. Bojim se takšne države,« je dejala. Na sodbo so se obsojeni na okrajnem sodišču pritožili in zdaj čakajo na odločitev višjega sodišča. »Dejansko smo ostali sami v vsej tej kalvariji,« je dejala in izrazila upanje, da bo DZ prisluhnil njihovi stiski.
So bile kršene pravice?
Po besedah enega od pobudnikov skupine Svoboda vstajnikom Andreja Kurnika je skrajni čas, »da se začne v parlamentu obravnavati pravi problem, to je, da so bile na vstajah brutalno kršene naše z ustavo zagotovljene pravice«. »Z avtoriteto državnega zbora želimo identificirati osebe, ki so neposredno odgovorne za to, kar se je dogajalo na tretji mariborski vstaji,« je dejal in med drugim zahteval zaslišanje takratnega notranjega ministra Vinka Gorenaka.
Peticiji so se pridružili tudi nekateri znani Mariborčani, ki so bili na podlagi omenjene anonimke vabljeni na zaslišanja pred preiskovalno komisijo DZ. Pisatelj Tone Partljič je danes ponovil, da vsebina anonimke ni bila »govorica prizadetih staršev ampak policijsko-politični spis«. Takšne zlorabe je označil za "nevaren družbeni sindrom", proti kateremu se je treba boriti.
Zakaj je bilo priprtih 130 ljudi?
»Ne moremo se znebiti vtisa, da so bila priprtja in pripori 3. decembra 2012 montirani. Enako velja za sojenja,« je dodal filozof Boris Vezjak, ki se je vprašal, kako je mogoče, da tudi po letu in pol »še vedno ne vemo, zakaj je prišlo do priprtja 130 ljudi«.
Po tretji mariborski vstaji 3. decembra 2012, na kateri se je zbralo okoli 10.000 ljudi, je bilo od skupno 119 aretiranih kazensko ovadenih 28 oseb. Od tega jih je bilo 12 po hitrem postopku obtoženih sodelovanja v skupini, ki je uradni osebi preprečila uradno dejanje. Dva sta na začetku sojenja na okrajnem sodišču priznala krivdo in bila obsojena na večmesečno pogojno zaporno kazen. Sedem jih je sodišče septembra lani obsodilo na sedem mesecev zapora, s tem da sodba še ni pravnomočna, saj so se pritožili na višje sodišče. Ostali trije pa so jo odnesli brez kazni.
Do pet let zapora
Zoper ostalih 16 ovadenih je bila vložena ovadba zaradi napada na uradno osebo, kar je resnejša obtožba, a se je njihovo število tekom preiskave zmanjšalo. Kot so za STA pojasnili na Okrožnem sodišču v Mariboru, sta v teku dva kazenska postopka zoper skupno devetim obdolženim. V obeh primerih obtožnica še ni pravnomočna. Obe zadevi se nahajata pri izvenrazpravnem senatu zaradi odločitve o ugovorih zoper obtožnico. V primeru obsodbe deveterici grozi od šest mesecev do pet let zapora.
