Pomagal v zameno za nagrado
Sodniku so začeli soditi 22. novembra predlani, kot je znano, je na zatožno klop sedel skupaj z nekdanjim direktorjem Komunale Laško Marjanom Salobirjem in celjskim podjetnikom Esadom Ramićem. Najprej so se vsi trije izrekli za nedolžne, po enoletnem sojenju in tik pred njegovim koncem pa sta Salobir in Ramić obtožbe nenadoma priznala. Za posredovanje pri podkupovanju sta oba dobila pogojno kazen: Ramić dve leti zapora, Salobir pa dva meseca manj, a nobenemu ne bo treba za rešetke, če v petletni preizkusni dobi ne zagreši novega kaznivega dejanja. Določili so jima tudi po 2949 evrov denarne kazni in jima odvzeli 5000 evrov, kolikor sta si nezakonito pridobila.
Škoberne je vse do konca trdil, da je nedolžen, a sodišče ni podvomilo, da je dobil podkupnino za pomoč Esadu Čehajiću, obtoženemu zvodništva. Obljubil mu je, da bo poskušal preklicati odredbo za pripor in mednarodno tiralico, pripravil predlog za izločitev nekaterih listin v njegovem postopku, kot dežurni preiskovalni sodnik pa tudi posredoval, ko so ga prijeli na hrvaško-bosanskem mejnem prehodu. Čehajiću je obljubljal, da bo njegov primer padel zaradi procesnih napak, sodnik pa je tudi pretental tožilstvo, da je odstopilo od zahteve za pripor. V zameno so Škoberne, Ramić in Salobir najprej prejeli 9000 evrov, ko pa so zahtevali še 50 tisočakov, je Čehajić odšel na policijo. Končalo se je tako, da je 18.000 označenih evrskih bankovcev izročil Salobirju; ta je pet tisočakov obdržal zase, drugih pet je dal Ramiću, 8000 pa jih je končalo pri Škobernetu. Ta je poleg zaporne kazni dobil tudi 19.622 evrov denarne, vrniti pa bi moral tudi 12.000 evrov podkupnine.
Tožilstvo nezadovoljno z višino kazni
Sodbo so razglasili 24. decembra lani – Škoberneta takrat na zatožno klop ni bilo, prišel je le njegov zagovornik Tomaž Bromše. Sodnica Vladislava Lunder je morala potem sodbo še napisati in, kot nam je pojasnila Mateja Jazbec, so jo strankam poslali 19. februarja. Tožilstvo se je nanjo že pritožilo zaradi višine kazni; tožilka Blanka Žgajnar je namreč na sojenju zahtevala najvišjo možno, torej osemletno zaporno kazen.
Škoberne pa, kot že rečeno, sodbe še ni (s)prejel. Preden se bo (če se seveda bo) za zapahi pridružil obsojencem, ki jih je kot kazenski sodnik in celo vodja kazenskega oddelka na celjskem sodišču tudi sam poslal za rešetke, bo očitno preteklo še veliko vode. Ko mu bodo sodbo le vročili, bo imel na voljo 15 dni za pritožbo, nato pa bo začel teči osemdnevni rok za tožilski odgovor. Nato bo treba počakati na višje sodišče, ki sodbo lahko potrdi ali razveljavi (ter jo samo spremeni ali pošlje spet nazaj prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje). Vsekakor še ne bo prav hitro pravnomočna, kar je seveda voda na Škobernetov mlin – tudi zato, ker bo kot sodnik v suspenzu še naprej vsak mesec prejemal denarno nadomestilo v višini polovice sodniške plače.
