Trikrat ali enkrat?
Pisali smo že, da si je Damir konec leta 2001 pri košarki poškodoval materino znamenje. Starši trdijo, da je imel kmalu po tem opravke pri Modic-Likarjevi, zato so mu naročili, naj jo opozori tudi na to poškodbo. Zdravnica naj bi ga pomirila, češ da ne gre za nič posebnega. Toda mamo je še naprej skrbelo in Damir se je po navedbah staršev v zdravstvenem domu spet oglasil januarja 2002. A spet je dobil enak odgovor. Znamenje pa je postajalo temnejše, hrapavo, nepravilne oblike in iz njega se je cedilo. Zato je šla mama 19. aprila z njim in zdravnico sama opozorila na spremembe. »Rekla mi je, kaj delam paniko in da ni to nič takega. Takrat sem od nje tako rekoč izsilila napotnico,« je na sodišču pričala Branka Bijelić.
A na napotnici ni bilo oznake »nujno« in na dermatološki kliniki bi prišel na vrsto za pregled šele čez štiri mesece. V zasebni ambulanti pa so ga sprejeli 5. junija in dr. Boris Kralj ga je takoj napotil k plastičnemu kirurgu, ki je še isti dan tvorbo izrezal. Čez nekaj dni je histološka analiza potrdila sum, da gre za nevarni maligni melanom. Damirja so 16. julija sprejeli na zdravljenje na Onkološki inštitut, 16. aprila 2004 pa je umrl v zadnjem stadiju rakave bolezni.
Starši zatrjujejo, da Modic-Likarjeva v nasprotju z medicinsko doktrino ni prepoznala očitnih znakov kožnega melanoma in pacienta ni urgentno napotila na specialistično zdravljenje, ki bi mu lahko rešilo življenje. Zdravnica pa odgovarja, da ji je Damir znamenje prvič in edinkrat omenil aprila; takrat je to tudi zapisala v kartoteko in mu takoj napisala napotnico za dermatologa. In še, da napotnice z rubriko »nujno« ne obstajajo in da je pomembna predvsem zapisana diagnoza.
Staršem niso verjeli
Sodišče se je postavilo na stran zdravnice in ji verjelo, da jo je Damir na spremembo znamenja prvič opozoril šele 19. aprila. Če bi jo že prej, bi to zapisala v kartoteko, je prepričano. Ker mu je še istega dne izdala napotnico za specialista, je ravnala skrbno in ne malomarno, saj takrat še niso bili vidni vsi znaki malignega melanoma. Pa četudi bi bili vsi ti znaki jasni, je zdravnica ravnala prav, ocenjuje sodišče, saj je na napotnico zapisala, da gre za sumljivo znamenje. Da ni zapisala tudi besede »nujno«, po mnenju sodišča ni bilo narobe. Pri tem se je oprlo na ugotovitve komisije za fakultetna izvedenska mnenja ljubljanske medicinske fakultete, češ da ti pripisi na napotnici takrat niso bili predpisani (čeprav je tudi res, da so bili del prakse v komunikaciji med zdravnikom splošne medicine in specialistom, so ugotovili izvedenci). A že iz zapisane diagnoze je bilo jasno, da bi morali Damirja na dermatološki kliniki obravnavati prednostno, ugotavlja sodišče.
Pri tem je pomembna tudi ugotovitev članov komisije, da potek bolezni ne bi bil bistveno drugačen, četudi bi pacientu melanom izrezali kak mesec prej. Metastaze je namreč imel že ob pregledu 19. aprila. Možnost preživetja bi bila večja le, če bi melanom odstranili še pred decembrom 2001, ko se je znamenje začelo spreminjati.
