Starejša deklica, po naših podatkih je tako kot njena mlajša sestra še osnovnošolka, je uspešno priplavala do otoka, njenega očeta in mlajšo sestro pa so sredi struge zajele brzice. Kopalec, ki je bil medtem na obrežju reke, je slišal dekličine klice na pomoč, namenjene očetu. Čeprav se je takoj pognal v vodo in jo hitro dosegel, sta se zaradi brzic uspela iz vode rešiti šele dobrih 300 metrov nižje. Očeta deklic je medtem tok odnesel naprej po kajakaški progi in, kakor so včeraj sporočili s policije, tega ni nihče opazil, da bi mu lahko pravočasno pomagal. Mirna Soča namreč ob jezu oživi in se spusti v brzice, na katerih se radi preizkušajo kajakaši. Med domačini pa velja, da od tam naprej ni pametno hoditi v vodo, saj te tokovi povlečejo naprej.
Moškega opazili šele 600 metrov nižje
Dobrih 600 metrov nižje sta v potapljaškem centru Društva za podvodne dejavnosti Soča tedaj dva člana društva pripravljala potapljaško opremo. Bila sta prva, ki sta opazila, da tok s seboj nosi nezavestno plavajoče telo. Pognala sta se do struge in v vodo ter plavala za njim, a sta si morala zaradi hitrega toka in zahajajočega sonca, ki ju je slepilo, po približno 200 metrih plavanja priznati, da moškega ne vidita več.
Vrnila sta se nazaj v center in poklicala na pomoč potapljače in gasilce. »Hitro sem organiziral akcijo, deset potapljačev nas je šlo v vodo in šele nekaj po osmi uri zvečer je eden naših članov na desni strani struge, kjer se reka umiri, dva metra pod gladino zagledal moško telo,« je včeraj dopoldne pripovedoval Andrej Šekli, vodja sekcije za reševanje iz vode in na vodi, ki deluje v okviru omenjenega društva. Našli so ga tik ob mejni črti z Italijo, 800 metrov nižje od kraja, kjer se je družina na ponedeljkovo popoldne brezskrbno kopala. Zdravnica, ki je prihitela do potapljaškega centra, je lahko le še potrdila smrt in odredila sanitarno obdukcijo.
V vodo ne hodimo pregreti
Nesreče na tem delu Soče žal niso redkost. Kar se spominja Andrej Šekli, ki je tudi reševalec iz vode, je bila na tem odseku kajakaške proge to že tretja žrtev reke. Po podatkih policije so zadnjo utopitev tukaj zabeležili leta 2004, ko je med plavanjem na območju kajakaške proge utonil trener vratarjev estonskega nogometnega moštva. »Voda je močna, močnejša od nas in tega se včasih ne zavedamo,« pravi Šekli in zato pri izbiri kopalnih kotičkov svetuje tolmune, kjer je voda mirna, kjer ni brzic in skal.
Soča ima tudi takšnih koščkov kar nekaj, pravi. Sicer pa svetuje, naj ob vodi pazimo na močne tokove, naj ne skačemo vanjo, če nismo prepričani o njeni globini, naj se zavedamo svojih plavalnih in telesnih zmogljivosti in imamo nasploh do vode spoštljiv odnos. Posebej v teh vročih dneh pa priporoča, da v vodo ne hodimo pregreti. »Nenadna sprememba s 35 stopinj Celzija na 17, kolikor jih ima reka, je šok za telo,« pravi in obenem staršem svetuje, naj imajo svoje otroke vedno na očeh.
